Plača in nadomestila
Evropski poslanci med petletnim mandatom mesečno prejemajo 38,5 odstotka osnovne plače sodnika Sodišča EU, kar nanese dobrih 10.000 evrov bruto oz. približno 7850 evrov neto. Od leta 2009 vsi poslanci prejemajo enako plačo. Pred tem je bila ta izenačena s plačo poslancev parlamentov njihovih držav, kar pomeni, da so bili za enako delo zelo različno plačani.
Ker lahko članice EU uvedejo dodatne nacionalne dajatve oz. imajo različne davčne sisteme, se končni zneski razlikujejo. V primeru Slovenije so dohodki evropskih poslancev v celoti obdavčeni, dohodnina pa se jim odmeri po enakih pravilih kot drugim državljanom, so za STA pojasnili na Finančni upravi RS.
Poleg plače so upravičeni do raznih nadomestil. Splošno nadomestilo, s katerim si krijejo najem pisarn, opremo IT in naročnine, znaša 4950 evrov mesečno. Do polovice tega zneska so upravičeni, če se v parlamentarnem letu brez ustrezne utemeljitve udeležijo manj kot polovice plenarnih zasedanj.
Do 350 evrov dnevnice prejmejo za stroške nastanitve in prehrane med opravljanjem uradnih dolžnosti v parlamentu. Pri tem so se obvezani vpisati v register prisotnosti. Polovico zneska se jim odmeri, če na plenarnem zasedanju zamudijo več kot polovico poimenskih glasovanj.
Prav tako se jim povrnejo potni stroški potovanja do parlamenta in nazaj, s fiksnimi zneski za stroške, kot so cestnina ali pristojbine za rezervacijo.
Kot člani delegacij parlamenta so upravičeni do 162 evrov dnevnice in povrnitve stroškov nastanitve. Za povračilo stroškov lahko zaprosijo tudi pri neuradnih obveznostih v tujini, a do največ 4886 evrov letno.
Pripada jim tudi povračilo dveh tretjin stroškov zdravstvene oskrbe in kritje plač njihovega osebja. Za slednje parlament nameni največ 28.696 evrov mesečno na poslanca.
Ob koncu mandata so upravičeni do začasnega nadomestila v višini njihove plače in v dolžini enega meseca za vsako leto mandata, a za največ dve leti. Upravičeni so tudi do starostne pokojnine od dopolnjenega 63. leta, ki znaša 3,5 odstotka plače za vsako polno leto mandata, vendar največ 70 odstotkov.
Opravljanje mandata
Pri izvrševanju mandata morajo poslanci slediti kodeksu ravnanja - opravljali naj bi ga nepristransko, pošteno, vestno, odgovorno in spoštljivo do dostojanstva in ugleda parlamenta. V primeru kršitev jim grozijo sankcije.
Izpolniti morajo izjavo o zasebnih interesih, prijavo premoženja in po potrebi izjavo o seznanjenosti o morebitnem nasprotju interesov. Objaviti morajo načrtovane sestanke s predstavniki interesov in javnih organov tretjih držav.
Dolžni so napovedati tudi udeležbo na prireditvah v organizaciji tretjih strani in prijaviti uradna darila v približni vrednosti nad 150 evrov.
Evroposlanci med drugim sodelujejo v parlamentarnih odborih in delegacijah, v razpravah v svojih političnih skupinah ter razpravah in glasovanjih na plenarnih zasedanjih v Bruslju in Strasbourgu. Določen čas morajo posvetiti domovini, kjer imajo svoje pisarne.
Mnenja med drugim izražajo s pripravo resolucij, v katerih pozivajo k ukrepanju, obenem pa imajo pomembno vlogo pri oblikovanju in sprejemanju zakonodaje EU, ki jo predlaga Evropska komisija.
Mandat in imuniteta
Evropske poslance ščiti imuniteta, ki se jim na prošnjo pristojnih nacionalnih organov lahko odvzame. Kljub morebitnemu odvzemu poslanec lahko ostane aktiven v parlamentu, saj je njegov mandat nacionalen in mu ga ne more odvzeti noben drug organ. V primeru, da je spoznan za krivega kaznivega dejanja, organi držav članic sami odločajo, ali lahko še naprej opravlja funkcijo.
Na imuniteto, ki velja po vsej EU, se poslanci ne morejo sklicevati, če se jih zaloti pri kaznivem dejanju. Sam odvzem imunitete sicer še ne pomeni, da je poslanec česar koli kriv, temveč se s tem pravosodnim organom zgolj omogoči začetek preiskave ali sojenja.
V zadnjem mandatu je Evropski parlament močno pretresla korupcijska afera Katargate, ko je prišlo na dan, da naj bi si vlade več držav, med njimi Katarja, s podkupovanjem evropskih poslancev in drugih skušale zagotoviti svoj vpliv.
Evropska komisija je po izbruhu afere predstavila predlog za ustanovitev novega organa EU za etiko, s katerim bodo vzpostavljeni skupni etični standardi za člane evropskih institucij.[
Nekdanjim evropskim poslancem je sicer prvih šest mesecev po koncu mandata prepovedano lobirati v parlamentu. Če lobistične dejavnosti izvajajo po tem roku, se morajo vpisati v register preglednosti.
