Leto in pol po začetku mandata bo predsednica republike Nataše Pirc Musar ostala brez enega od njenih ključnih sodelavcev. Urad predsednice republike namreč zapušča generalni sekretar Uroš Krek. Kot smo izvedeli, se bo z mesecem julijem vrnil na svoje delovno mesto na ministrstvu za obrambo. V preteklosti je Krek delal še za dva predsednika republike. V začetku leta 2011 je tako postal generalni sekretar v uradu Danila Türka. Tja je Krek prišel s položaja državnega sekretarja na ministrstvu za obrambo, ki ga je takrat vodila Ljubica Jelušič (SD). Nato je bil svetovalec Boruta Pahorja za nacionalno varnost in obrambne zadeve.
Zakaj Krek odhaja s položaja, na katerem je bil odgovoren za poslovanje urada, ni znano. Z urada so nam sporočili da sta se »predsednica republike in generalni sekretar mag. Uroš Krek po pogovoru dogovorila, da se gospod Krek s 1.7.2024 vrača na delovno mesto v Slovensko vojsko«. Dodali so, da bo Pirc Musar pravočasno imenovala novega generalnega sekretarja.
Kdo vse je že zapustil predsednico
Krek je do zdaj daleč najpomembnejši uslužbenec urada, ki se je odločil za odhod. Konec lanskega junija se je tako predsednica republike poslovila od svetovalke za posebne projekte Brede Bunič, ki se je vrnila na ministrstvo za obrambo. Takrat so iz urada predsednice sporočili, da je šlo za sporazumno odločitev, saj da je Bunič izpeljala vse projekte, za katere je bila zadolžena.
Lansko poletje sta se v uradu zaposlila dva nova svetovalca: Zoran Stančič in Zlatko Šabič, zadolžena za evropske zadeve oziroma mednarodne odnose. Še tri mesece prej pa je k predsednici republike prišla tudi Tatjana Bobnar. Nekdanja ministrica za notranje zadeve, ki je ta resor vodila nekaj mesecev, in generalna direktorica policije je postala svetovalka za človekovo varnost.
Po Krekovem odhodu tako v uradu ostaja zaposlenih devet svetovalcev. Ob Stančiču, Šabiču in Bobnar še Nataša Dolenc, ki je zadolžena za nacionalno varnost, Biserka Marolt Meden (družbene dejavnosti), Miriam Možgan (zunanja politika), Aleksej Skok (politične zadeve), Eva Tomič (podnebne politike in človekove pravice) in Igor Mervič, posebni pooblaščenec za področje gospodarskih zadev, ki je širši javnosti najbolj znan kot dolgoletni generalni direktor družbe Spar Slovenija.
V javnosti je močno odmevala tudi predsedničina prekinitev sodelovanja s članico njenega mladinskega posvetovalnega organa Saro Štiglic. Ta je bila namreč med zagovornicami človekovih pravic, ki so na Kongresnem trgu protestno podrle zastavice, s katerimi so člani iniciative Pohod za življenje izkazovali svoje nasprotovanje pravici do splava. Njej v podporo sta mladinski posvetovalni organ zapustila še dva člana: Vid Čeplak Mencin in Luka Hiti.
Kdo je Uroš Krek
Uroš Krek je sicer obramboslovec s činom podpolkovnika, ki je do leta 2005 služboval v Slovenski vojski. V svojem življenjepisu navaja, da je bil eden od častnikov teritorialne obrambe, ki so 26. junija 1991 prvič javno dvignili zastavo Slovenije na ljubljanskem Trgu republike.
Pred prihodom v urad Nataše Pirc Musar je bil Krek pomočnik načelnika generalštaba Slovenske vojske. Tja je prišel jeseni 2020, ko je ministrstvo za obrambo vodil Matej Tonin. Njegov prihod je časovno sovpadal z odločanjem ministrstva o nakupu oklepnikov. Prav Krek naj bi bil takrat zadolžen za pripravo strokovnih podlag, na katerih je temeljil razpis.
V vojaških krogih je Krek vrsto let veljal za ameriškega igralca. Zelo naklonjen naj bi bil namreč oklepnikom ameriške orožarske korporacije General Dynamics. Toda na ministrstvu so se odločili, da bodo raje kupili 45 osemkolesnikov znamke boxer. Maja 2022, že po zadnjih parlamentarnih volitvah, je Tonin podpisal sporazum, ki je bil podlaga za posel, prvotno ocenjen na 343 milijonov evrov. Predvideni stroški odstopa od pogodbe so znašali skoraj 70 milijonov evrov. Ministrstvo jo je prekinilo lani spomladi, Toninov naslednik Marjan Šarec pa je takrat sporočil, da bo to državo stalo dobre štiri milijone evrov.
Prav Krek je sicer pred dobrim letom v imenu urada predsednice republike želel temu zagotoviti dodaten denar. Ministrstvo za finance je obvestil, da urad, ki ima letno približno 3,4 milijone evrov proračuna, za svoje delovanje potrebuje še dodatnih 169 tisoč evrov. Toda na ministrstvu, ki ga vodi Klemen Boštjančič, so ga zavrnili, saj da se z rebalansom odhodki državnega proračuna ne bi smeli povečati.
