Čeprav vlada že vse od izvolitve obljublja, da bo uredila plačni sistem in tudi zvišala plače v javnem sektorju, številni sindikati stavkajo ali pa stavke napovedujejo. Stavkajo zdravniki, stavkali so sodniki, tožilci, zaposleni na upravnih enotah, stavko so napovedali celo zaposleni na številki 112. Nezadovoljstvo je veliko, tudi vlada priznava, da so nekatere plače res prenizke. Uradni podatki Statističnega urada Slovenije kažejo, da kar 27.540 zaposlenih v organizacijah, ki so proračunske porabnice, prejema doplačilo do minimalne plače. A kljub tem skrb vzbujajočim dejstvom je iz podatkov razvidno, da plače v javni upravi rastejo. Leta 2016 je povprečna bruto plača v javnem sektorju znašala 1842 evrov, leta 2019 2031 evrov in lani 2535 evrov (gre za podatke za mesec oktober, ko še ni izplačila božičnic). Plače sicer naraščajo tudi v gospodarstvu, a so že tradicionalno krepko nižje od plač v javnem sektorju. Povprečna bruto plača v gospodarstvu (podatki za mesec oktober) je leta 2016 znašala 1430 evrov, leta 2019 1610 evrov, oktobra lani pa 2066 evrov.
Zadnji podatki o realnih plačah
Plače rastejo, a se hkrati zvišujejo cene, zato imamo Slovenci kljub vsako leto višjim vsotam v denarnici občutek, da si lahko privoščimo manj. Zadnji podatki statističnega urada kažejo, da je bila medletna realna rast povprečne bruto plače novembra lani (3,1 %) nekoliko višja kot v predhodnih mesecih zaradi višje rasti v zasebnem sektorju (4,2 %). Na medletno zvišanje realne rasti plač so, ob nižji inflaciji, vplivala tudi izredna izplačila v zasebnem sektorju (13. plače in božičnice), ki so bila višja kot novembra 2022. Rast je bila najvišja v gostinstvu, ki (poleg gradbeništva in drugih raznovrstnih poslovnih dejavnosti) spada med dejavnosti z največjim pomanjkanjem delovne sile. V javnem sektorju je bila enoodstotna, kar je manj kot prejšnje mesece. Nižja rast je povezana z višjo lansko osnovo, zaradi dviga plač lanskega oktobra.
Kupna moč
Kljub realni rasti plač se Slovenci v zadnjih letih ne moremo pohvaliti z izboljšanjem kupne moči. Glede na podatke statističnega urada se ta v zadnjih letih skorajda ne viša. Če smo leta 2016 dosegali 84 odstotkov povprečja 27 držav članic EU, smo uspeli leta 2019 doseči 89 odstotkov, zdaj pa stagniramo pri 90 odstotkih EU-povprečja. Ob tem je treba seveda poudariti, da kupna moč ni odvisna zgolj od višine prihodkov, ampak tudi od višine cen. Tako je inflacija, ki smo ji priča v zadnjih treh letih, krepko spodjedla realno vrednost višjih prihodkov. Glede na zadnje podatke se lahko prebivalci Slovenije po kupni moči primerjamo s Poljaki, Portugalci, Romuni, Španci in Čehi.
Produktivnost dela narašča
Delodajalci, ki so sicer tradicionalno zelo zadržani pri dvigih plač ob vsakem pogajanju o višjih plačah oziroma o dvigu minimalne plače, poudarjajo, da morajo plače slediti produktivnosti, še bolje pa bi bilo, če bi bilo naraščanje plač nižje od rasti produktivnosti. Na spletnih straneh statističnega urada lahko tako beremo, da sredstva za zaposlene na opravljeno uro od leta 2015 rastejo hitreje kot bruto dodana vrednost na opravljeno uro. Nominalni stroški dela na opravljeno delovno uro so v prejšnjem letu dosegli 110,5 % vrednosti iz 2015 (leta 2021: 106,7 %). Produktivnost dela, izražena v opravljenih delovnih urah, sicer po letu 2015 (2015 = 100) stalno narašča. Lani je delo, izraženo v opravljenih delovnih urah, ustvarilo 129,2 % dodane vrednosti iz leta 2015 (leta 2021: 127,7 %). Tudi kazalnik realne produktivnosti dela na zaposlenega kaže rast produktivnosti, saj je bilo leta 2022 ustvarjene 123,3 % dodane vrednosti iz leta 2015 (v 2021: 120,6 %).
Ustvarimo enako, plače pa v Ljubljani višje
Zanimiv pogled na plače in ustvarjeno dodano vrednost nam prinese pregled povprečnih mesečnih bruto plač po različnih slovenskih regijah. Najvišja je bila v osrednjeslovenski regiji, kjer je glede na zadnje dostopne podatke, torej v letu 2022, znašala 2235 evrov. V vzhodni Sloveniji je bila znatno nižja, le 1874 evrov, čeprav po kazalniku realne produktivnosti dela na opravljeno delovno uro med vzhodno in zahodno kohezijsko regijo ni razlike. Leta 2021 so v vzhodni Sloveniji ustvarili 127,5 %, v zahodni Sloveniji pa 127,4 % bruto dodane vrednosti iz 2015. Vendar v zahodni Sloveniji ustvarijo višji bruto domači proizvod na opravljeno delovno uro (34 evrov leta 2021) kot v vzhodni Sloveniji (28 evrov).
Kaj nas čaka?
Z novim letom se je ponovno znatno zvišala minimalna plača. Številni delodajalci, tudi tisti, ki imajo velik delež zaposlenih na nižje plačanih delovnih mestih, so plače zvišali samoiniciativno; pogajanja v javnem sektorju bodo, kot kaže, prinesla višje plače za velik delež zaposlenih in povprečna plača bo v naslednjih mesecih nominalno zagotovo krepko zrasla. Umar v lanski jesenski napovedi sicer ocenjuje, da se bo povprečna plača v letu 2024 dvignila za 5,6 odstotka, a če bodo dvigi plač v javnem sektorju za seboj potegnili tudi gospodarstvo, utegne biti delež znatno višji. Ob teh spiralnih dvigih cen in plač bodo najkrajšo potegnili samozaposleni in drugi prekarni delavci, saj se jim zaradi vsakoletnega dviga povprečne plače zvišuje plačilo prispevkov.
