Kot je znano, so člani posebne natečajne komisije pod vodstvom Andreja Verhovnika Marovška, tudi predsednika uradniškega sveta, na podlagi vloge, njene dopolnitve, ustnega pogovora in testiranja vodstvenega potenciala ugotovili, da Senad Jušić izpolnjuje razpisne pogoje in da je glede na strokovno usposobljenost primeren za položaj generalnega direktorja policije. Notranji minister Boštjan Poklukar je njegovo imenovanje predlagal vladi, ki ga je potrdila, pri čemer so se glasovanja vzdržali minister in ministrici Luka Mesec in Asta Vrečko iz Levice ter Dominika Švarc Pipan iz SD. Simon Maljevac je bil odsoten, prav tako tudi Matjaž Han in Aleksander Jevšek, nadomeščali so jih državni sekretarji, ki pa na sejah vlade nimajo glasovalne pravice, tudi predsednica SD Tanja Fajon je podprla Jušićevo imenovanje, enako kot so ga vsi navzoči ministri iz vrst Gibanja Svoboda, vključno s premierjem Robertom Golobom.
Pritiski na natečajno komisijo
V medijih so se pojavili očitki, da Jušić nima vodstvenih izkušenj, ker je bil pomočnik komandirja PP Koper in pomočnik vodje sektorja kriminalistične policije na PU Koper (nazadnje je bil v službi generalnega direktorja policije pooblaščen za vodenje sektorja za razvoj in sistemske naloge), toda natečajna komisija je na podlagi priložene dokumentacije ugotovila, da je imel v funkciji pomočnika pristojnosti za vodenje. Nenazadnje je pred leti podobna komisija ugotovila, da je Tatjana Bobnar, ki jo je za generalno direktorico policije imenovala vlada Marjana Šarca, ustrezala pogojem, čeprav je bila pred tem namestnica generalnega direktorja policije in še prej pomočnica direktorja kriminalistične policije (Aleksandra Jevška), pred tem pa je vodila skupino za mladoletniško kriminaliteto in službo za operativno podporo na PU Ljubljana. Po naših podatkih je Jušić člane komisije zelo navdušil s svojim strokovnim znanjem, še posebno dobro pa se je odrezal na psiholoških testih.
Soglasna odločitev
Vsi člani natečajne komisije so Jušićevo ustreznost ugotovili soglasno in so svojo odločitev pripravljeni zagovarjati tudi na sodišču. Neizbrani kandidat Boštjan Lindav je namreč že pred samo izbiro napovedal, da bo imenovanje generalnega direktorja policije izpodbijal na sodišču. Javno je povedal, da se je prijavil prav zaradi tega razloga, saj je vedel, da ga minister Poklukar ne bo imenoval na funkcijo. Še več, članom natečajne komisije je nekaj dni pred njihovo odločitvijo zagrozil s civilnim in kazenskim postopkom, če bodo potrdili Jušića. V pismu, ki ga je v njegovem imenu poslal odvetnik Gregor Verbajs, je med drugim zatrjeval, da Jušić ne izpolnjuje razpisnih pogojev, zaradi česar bo komisija nosila »polno osebno odgovornost za strokovnost in skrbnost odločitve«, in da »kršitev predpisov predstavlja nevestno delo na delovnem mestu«. Takšno pisanje so člani komisije razumeli kot nedovoljen poskus vplivanja v postopku izbire kandidata, zato so ga prijavili komisiji za preprečevanje korupcije. Poleg tega so člani komisije kot pritisk razumeli tudi medijske zapise zoper Jušića, ki so se stopnjevali tik pred njihovo odločitvijo, pri čemer je glavno vlogo odigrala televizijska novinarka, katere mož je bil sošolec Lindava na policijski šoli v Tacnu.
Kdo sedi v uradniškem svetu?
Po drugi strani pa pritiskov niso očitali vladi. Komisijo je sicer izbral uradniški svet na seji 13. marca letos, vodil jo je predsednik uradniškega sveta Andrej Verhovnik Marovšek, njeni člani pa so bili še dolgoletni policijski sindikalist Radivoj Uroševič, profesor na fakulteti za družbene vede dr. Andrej Kohont, namestnik generalnega sekretarja ministrstva za notranje zadeve Marko Rešetič, ter kriminolog in profesor na fakulteti za varnostne vede dr. Gorazd Meško. Uradniški svet, ki je imenoval to komisijo, je bil večinoma imenovan že leta 2021, torej v času vlade Janeza Janše, izjema so štirje predstavniki vlade, ki jih je imenovala sedanja vlada. Toda vladni predstavniki so le tretjina vseh članov uradniškega sveta: tri člane izmed strokovnjakov imenuje predsednik republike, tri člane med seboj izvolijo uradniki (iz njihovih vrst je tudi predsednik uradniškega sveta Verhovnik Marovšek), dva pa reprezentativni sindikati. Sicer pa natečajna komisija zgolj ugotavlja strokovno usposobljenost kandidata, o njegovem imenovanju na funkcijo na predlog ministra odloča vlada. Tako je pri vseh najvišjih uradniških položajih, tudi generalnega direktorja policije je doslej vedno izbrala vsakokratna vlada.
Maščevanje iz predsedniške palače
Toda letos se je zaradi izbire prvega človeka policije razplamtela prava zakulisna vojna, pri čemer so nas dobro obveščeni opozorili, da vse niti vodijo do Bobnarjeve, ki je zdaj svetovalka predsednice republike Nataše Pirc Musar. Znano je namreč, da je Bobnarjeva decembra lani pompozno odstopila kot notranja ministrica in ob tem obtožila predsednika vlade Roberta Goloba političnih pritiskov na delo policije. Golob ni hotel potrdili njenega izbranca Lindava za polni mandat šefa policije, s čimer se je zameril Bobnarjevi in z njo povezanimi na »policijskemu dvoru«. Seveda pa ne Bobnarjeva ne Lindav nista znala verodostojno pojasniti domnevnih Golobovih pritiskov. V svojem prvem poročilu je Lindav navedel spor okoli varovanja predsednika vlade, saj Golob ni zaupal centru za zaščito in varovanje pod okriljem policije, ampak je na predlog svojega neformalnega svetovalca Miloša Milovića, ki je bil vodja varovanja nekdanjega premierja in predsednika Janeza Drnovška, svoje varovanje zaupal generalnemu sekretariatu vlade. Posamezne komunikacije z vodjo službe varovanja predsednika vlade Robertom Kešpertom je Lindav razumel kot politični pritisk.
Pavi v Tacnu
Podobno tudi pričakovanje predsednika vlade, da se v skladu s sodno odločbo na vrh NPU vrne Darko Muženič, ki ga je s položaja nezakonito razrešila Janševa vlada, nato pa ga kljub sodni odločbi ni vrnila na njegovo delovno mesto. Na začetku lanskega leta se je nanj spravil še Damjan Žugelj kot vodja urada za preprečevanje pranja denarja in zoper njega vložil kazensko ovadbo na Evropsko javno tožilstvo, ki je novembra ugotovilo, da je brezpredmetna. Toda Lindav je nasprotoval njegovi takojšnji vrnitvi na vrh NPU, dokler se zadeve ne razčistijo na evropski ravni. Kljub vsemu je Muženič funkcijo na NPU vendarle prevzel julija lani. Tako kot Lindava in Bobnarjevo so tudi Muženiča v času Janševe vlade kazensko premestili v Tacen, vendar pa se po naših virih niso kaj dosti družili. Morda od tam izhaja zamera med njimi. Ali pa iz njegovega intervjuja za Mladino, v katerem je govoril o pavih v Tacnu, pri čemer naši viri pravijo, da s tem ni mislil zgolj tam živečih ptičev, ampak policijske kolege, ki imajo o sebi najvišje možno mnenje. Vsekakor izpolnitve sodne odločbe ni mogoče šteti za premierjev pritisk na delo policije, prav tako tudi ne organizacije njegove varnosti. Na dodatno premierjevo vprašanje, ali je on oziroma kdo od njegovih ministrov in državnih sekretarjev ali drugih funkcionarjev skušal pridobiti informacije o konkretnih postopkih, ki jih vodi policija, ali vplivati nanje, je Lindav v drugem pismu odgovoril negativno.
Majhna pisarna in kršitev dostojanstva
Tako je zastor padel, Bobnarjeva se je poslovila in dobila začasno pisarno na Štefanovi ulici v Ljubljani, nato pa se je odzvala vabilu predsednice republike Nataše Pirc Musar, kjer je zdaj svetovalka za področje človekove varnosti. Lindav pa je bil po prihodu novega ministra Boštjana Poklukarja premeščen na PU Kranj, pri čemer so ga na njegovo željo premestili na njegovo domačo policijsko postajo Škofja Loka, vendar ni zadovoljen s pisarno, tako se je pritožil zaradi kršitve dostojanstva. Dobro obveščeni pravijo, da ima Lindav zelo velik ego, vendar pa vsega tega ne bi počel brez zaslombe Bobnarjeve, ki menda iz ozadja še naprej meša štrene v policiji. Septembra se ji je pridružila tudi njena nekdanja vodja kabineta Vesna Drole, ki je v policijo prišla s POP TV in ima še vedno zelo dobre stike z novinarji.
Podpora iz ozadja
Toda pri tem se postavlja vprašanje, zakaj predsednica Nataša Pirc Musar ne ustavi Bobnarjeve pri njenem zakulisnem početju oziroma ali usklajeno »strižeta peruti« Golobu. Prav tako se lahko vprašamo, ali ima kakšno vlogo pri tem prvi predsednik Milan Kučan, ki je pred volitvami podprl kandidatko Pirc Musar, decembra lani pa naj bi posredoval za to, da se Bobnarjeva ni takoj preselila v njen urad, saj bi s tem dodatno prilila olje na ogenj v sporu z Golobom. Bobnarjeva ima velik vpliv med tako imenovano policijsko elito, ki se je dobro znašla pod vsako vlado doslej, terenski policisti (tudi oba sindikata) pa zelo cenijo Jušića, ki ga štejejo za enega od svojih.
Konflikt interesov predsednika KPK
O postopku imenovanja generalnega direktorja policije bo odločila tudi komisija za preprečevanje korupcije, ki bo pod drobnogled vzela še pritiske Lindava na člane natečajne komisije. Toda težava je v tem, da je bil predsednik KPK Robert Šumi dolgoletni sodelavec Tatjane Bobnar in Boštjana Lindava. S slednjim sta vrsto let skupaj službovala v PU Kranj, z Bobnarjevo pa se poznata še iz časov, ko je na generalni policijski upravi vodil odbor za integriteto in etiko v policiji. Kot direktor Centra za raziskovanje in socialne veščine pri Policijski akademiji v Tacnu ji je leta 2019 naredil uslugo, ko je zaposlil njenega takratnega zasebnega partnerja Gregorja Zalokarja, ki je pred tem delal na PP Celje. To pomeni, da je lahko Šumi v konfliktu interesov, ko bo odločal o zadevi, v katero sta vpletena njegova dolgoletna znanca in prijatelja. Šumi ni konkretno odgovoril, ali se bo zaradi navedenih razlogov sam izločil iz odločanja v zadevi: »Skladno s prakso v komisiji bom kot vedno tudi v tem primeru dosledno upošteval vse določbe glede dolžnega ravnanja, če bi se ali ko bi se pojavile okoliščine, ki bi kazale na nasprotje interesov.«
