Vsi tisti, ki za svoje delo na koncu meseca prejmejo zakonsko določeno minimalno plačo, so se zagotovo razveselili letošnjega razmeroma visokega dviga. Za delo, opravljeno po prvem januarju 2023, bodo morali zaposlovalci delavcem izplačati vsaj 1203,36 evra bruto oziroma 878,48 evra neto v primeru samske osebe brez otrok. A ne glede na to, za koliko se minimalna plača zviša, so tisti z najnižjimi prihodki kreditno nesposobni.
Stroge zahteve Banke Slovenije
Makrobonitetni ukrepi Banke Slovenije namreč predpisujejo, da mora posamezniku po tem, ko poplača kreditne obveznosti, na računu ostati vsaj 76 odstotkov minimalne plače. Torej po novem 914 evrov, kar je več, kot znaša neto minimalna plača. Na absurdno stanje že vse od sprejetja makrobonitetnih ukrepov opozarja Združenje bank Slovenije, ki je pred časom pripravilo tri različne izračune, ki prikazujejo, kako se je z dvigom minimalne plače poslabšala kreditna sposobnost vsega prebivalstva. Pri izračunih so uporabili podatek o neto povprečni plači in ugotovili, da lahko posameznik s povprečno plačo v novem letu dobi največ 72.151 evrov kredita v primerjavi z lani, ko je bilo s povprečno plačo možno dobiti malo manj kot 90 tisoč evrov kreditov pri 20 letih odplačilne dobe.
Padec kreditne sposobnosti
Kako »tragična« je kreditna zgodba, se pokaže v izračunu za štiričlansko družino, v kateri odrasli osebi zaslužita vsak svojo povprečno plačo, hkrati pa morata vzdrževati dva otroka, zaradi česar ji banka k zahtevanemu znesku, ki mora ostati na računu, prišteje še 248,92 evra za vsakega otroka. Najvišji znesek hipotekarnega kredita, ki ga taka družina lahko dobi, je okoli 55 tisoč evrov, kar je 35 tisoč evrov manj kot lani. Ob tem je treba opozoriti, da rasti višine obrestnih mer še ni konec, kar bo v prihodnjih mesecih dodatno zniževalo kreditno sposobnost Slovencev in Slovenk. Ob tem lahko pričakujemo, da se bo marca tudi dvignil znesek, ki ga država določa kot izhodišče za vzdrževanje otrok. Ta trenutno znaša, kot že zapisano, 248,92 evra, a ob visoki inflaciji in hitri rasti življenjskih stroškov bo morala država tudi ta znesek prilagoditi oziroma povišati.
Neuslišane prošnje
V Združenju bank opozarjajo, da imajo družine z minimalnimi do povprečnimi slovenskimi prihodki, ki predstavljajo večino vseh 70 odstotkov zaposlenih, zaradi tega izjemno slabo kreditno sposobnost. »Posameznik s povprečno plačo in enim otrokom ni kreditno sposoben ... Tega nikjer drugje ni,« je bil nedavno v državnem zboru kritičen Blaž Brodnjak, predsednik uprave NLB. Včeraj so se odzvali tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je Banko Slovenije pozvalo k preučitvi sprememb makrobonitetnih omejitev kreditiranja prebivalstva. »Z vidika ministrstva je vprašanje višine minimalne plače v prvi vrsti vprašanje določitve najnižjega še sprejemljivega plačila za delo, ki mora delavcem z najnižjimi dohodki in njihovim družinam zagotavljati dostojno življenje. Z vidika Banke Slovenije, katere naloga je, da določa ustrezne makrobonitetne omejitve kreditiranja prebivalstva, pa bi bilo glede na aktualne okoliščine smiselno ponovno razmisliti o ustreznosti uporabe vhodnega podatka minimalne plače pri določanju kreditne sposobnosti prebivalstva,« so zapisali na ministrstvu. K dogovoru, kakšne omejitve glede kreditiranja, ki so v nacionalni pristojnosti, bi bile za Slovenijo primerne, je Banko Slovenije nedavno pozvala tudi komisija DZ za nadzor javnih financ.
Ukrepi so primerni
Kot je bilo razbrati iz izjav predstavnikov bank, ki so se zaradi ostrih kriterijev Banke Slovenije po pomoč obrnili na poslance državnega zbora, dialoga med bankami in Banko Slovenije ni. Glede na to, da je Banka Slovenije v svojem delovanju popolnoma neodvisna in da so na vse pozive do zdaj odgovarjali, da stanje na področju kreditiranja prebivalstva pozorno spremljajo in »da so tveganja v bančnem okolju povečana ter so ukrepi primerni, ni pričakovati, da bi ureditev spreminjali«. Kot so v preteklosti že večkrat poudarili pri Banki Slovenije, naj bi ukrepi ščitili predvsem potrošnike pred pretiranim zadolževanjem.
