Vlada Janeza Janše je z velikim pompom sprejela Stanovanjsko jamstveno shemo za mlade, ki je z novembrom tudi uradno zaživela. Tako država nudi vsako leto kar 300 milijonov evrov jamstev, ki naj bi tudi manj kreditno sposobnim oziroma celo kreditno nesposobnim mladim družinam pomagala do stanovanjskih kreditov. Namen sprejetja zakona je bil, vsaj na prvi pogled, jasen: mladim zagotoviti čim lažji dostop do stanovanjskih kreditov v maksimalni višini do 200 tisoč evrov.
Le štiri banke
A prvi mesec po tem, ko je shema zaživela, nič ne kaže, da bi zakon lahko izpolnil svoj namen. Ekonomski strokovnjaki so sicer opozarjali, da bi taka shema lahko pripeljala do znatno povečanega povpraševanja na trgu nepremičnin in s tem do še dodatnega naraščanja že tako napihnjenih cen, a kot kaže, so bile njihove bojazni zaman. Banke so pri plasiranju kreditov iz jamstvene sheme zelo previdne. Letos so se za pristop k shemi odločile le štiri banke: NKBM, SKB, Delavska hranilnica in BKS banka. Ostale so bolj previdne in bodo morda k shemi pristopile prihodnje leto.
Sramežljivi prvi koraki
Tudi pri bankah, ki so se odločile kredite za mlade ponuditi na trgu, ni čutiti, da bi želele ta produkt potiskati v ospredje. Tako na spletnih straneh Delavske hranilnice ponudbe kreditov za mlade niti ne najdemo, prav tako ne na spletni strani banke BKS. Iz obeh bank nam tudi niso odgovorili na vprašanja, v katerih smo jih spraševali po obrestnih merah, po katerih kredite ponujajo na trgu. SKB banka ima na podstrani za kredite zgolj skopo informacijo, da te kredite ponujajo tistim, ki izpolnjujejo pogoje, da je najvišja vrednost kredita 200 tisoč evrov, da ponujajo zgolj variabilno obrestno mero in da se denar lahko porabi za nakup, obnovo ali rekonstrukcijo nepremičnine. Kot so nam povedali, k posojilom, »ki jih obravnavajo po zakonu o stanovanjski jamstveni shemi za mlade, pristopajo individualno in sledijo vsem razpisnim pogojem, pri katerih je višina efektivne obrestne mere odvisna od ročnosti in zneska posojila, tako kot pri ostalih načinih kreditiranja«.
Kakšna je ponudba?
Malce bolj so se na ponudbo kreditov pripravili v NKBM. Pri znesku sto tisoč evrov tako ponujajo fiksno obrestno mero (4,15 %) na največ 20 let in spremenljivo obrestno mero (šestmesečni euribor + 1,5 %), ki jo lahko prosilci dobijo tudi za kredit z ročnostjo 30 let. Iz informativnega izračuna na njihovi spletni strani je razvidno, da je efektivna obrestna mera v primeru fiksne obrestne mere 4,28 odstotka. Kot so nam povedali v NKBM, kredite za mlade ponujajo šele en mesec, zato je po njihovem mnenju še prezgodaj, da bi ocenjevati povpraševanje po produktu. Poudarjajo pa, da je kredit ugodnejši v primerjavi z redno ponudbo in da ga do konca leta 2022 odobrijo brez stroškov odobritve. Ker je pogoj za to, da lahko banka na trgu ponudi kredit iz jamstvene sheme za mlade, da je efektivna obrestna mera nižja od tiste v komercialni ponudbi, se bo hitro pojavilo vprašanje preglednosti trga. Kot je vidno iz odgovora SKB banke, obravnavajo vsakega posameznika ločeno, individualna pogajanja o pogojih najetja kredita pa so postala stalna praksa, predvsem pri kreditih za višje zneske. Tako ni jasno, kdo bo preverjal, pod kakšnimi pogoji so bili krediti odobreni, in če je bila efektivna obrestna mera sklenjenih kreditov iz jamstvene res nižja od tistih, ki so jih sklenili kreditno bolj sposobni.
Primerjava ponudbe
Če želimo primerjati kredite iz redne komercialne ponudbe bank s krediti iz jamstvene sheme, se hitro pokaže, da so lahko na videz ugodni krediti za mlade tudi dražji od navadnih. Kot smo napisali že zgoraj, NKBM ponuja kredit za znesek sto tisoč evrov z variabilno obrestno mero, pri kateri je efektivna obrestna mera 4,07 odstotka. V Delavski hranilnici bi v redni komercialni ponudbi ta kredit dobili z efektivno obrestno mero (EOM) 4,03 odstotka, pri SKB z EOM 3,77 odstotka, pri NLB z EOM 3,95 odstotka, v banki Intesa San Paolo po EOM 4,06 odstotka.
Težave bank
Res je, da naj bi bil kredit namenjen tudi kreditno nesposobnim in da banke lahko pri ponudbi teh kreditov zaradi jamstva države zaobidejo pravila Banke Slovenije, a vsaka banka ima tudi lastna notranja pravila za oceno kreditne sposobnosti, ki so namenjena temu, da si v najboljši mogoči meri zagotovijo, da bodo krediti poplačani. Kot smo izvedeli neuradno, naj bi imele banke pri usklajevanju teh pravil s tistim, kar je napisano v zakonu o stanovanjski jamstveni shemi, nemalo težav, kar pojasnjuje sramežljive prve korake.
