Loto je loterijska igra z najdaljšo tradicijo pri nas, saj jo Loterija Slovenije prireja že vse od leta 1962. Žrebanja so v začetku potekala v Beogradu, pod okriljem Jugoslovanske radiotelevizije, prevedeni posnetek pa so nato predvajali v vseh republikah in pokrajinah nekdanje skupne države. V 60 letih nobeno žrebanje ni odpadlo. Z osamosvojitvijo Slovenije se je na svojo pot podal tudi Loto.
Od več kot 1,1 milijona polnoletnih prebivalcev Slovenije, ki sodelujejo v igrah Loterije Slovenije, se danes igre Loto udeležuje približno 950.000 oziroma 55 % polnoletnih prebivalcev Slovenije. Približno polovica slovenskih igralcev v igri sodeluje z naključno izbranimi številkami. Druga polovica, ki številke izpolnjuje sama, pogosto vplača številke v 1., 2. ali 3. stolpcu, sledijo večkratniki določenih števil ter različna zaporedja (npr. 1, 2, 3, 4, 5, 6 in 7 ipd.).
Leta 2014 so iskali milijonarja
V dolgi in pisani zgodovini igre Loto se je enkrat samkrat zgodilo, da izjemno visokega zneska dobitnik ni prevzel - 20. julija 2014 je igralec listek vplačal na prodajnem mestu Pošte Slovenije na Tacenski ulici 133 v Ljubljani in pravilno napovedal kombinacijo številk za Lotka 6, vrednega 1,3 milijone evrov. Po štirih mesecih neuspešnega iskanja nesojenega milijonarja, ki so ga na prošnjo Loterije Slovenije v svojih oddajah iskali tudi številni slovenski mediji, je Loterija neprevzeti dobitek vrnila nazaj v igro oziroma v sklad za Sedmico, ki se je tako povečal iz 300.000 na 1,6 milijona evrov.
S prirejanjem igre Loto so samo v zadnjih desetih letih v Sloveniji skupaj zbrali več kot 109 milijonov evrov sredstev za delovanje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, proračun države je pridobil skoraj 52 milijonov evrov, slovenske občine pa več kot 23 milijonov evrov davkov od izplačanih dobitkov. Igralci so v desetih letih prirejanja igre Loto prejeli 27.483.330 različnih Loto dobitkov v skupni vrednosti 306.498.024 evrov.
