Nataša Pirc Musar: Če želi biti Cerkev enakovreden partner v družbi, mora biti enako obravnavana pri davkih

»Spoštujem ljudi vseh veroizpovedi. Glede Cerkve kot institucije pa menim, da če želi biti enakovreden partner v slovenskem družbenem življenju, mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov,« je v pogovoru za Novice Svet24 povedala kandidatka za predsednico Slovenije Nataša Pirc Musar. V pogovoru se je dotaknila tudi imenovanja ustavnih sodnikov, ki morajo biti po njenem mnenju zavezani ustavi, ne pa politiki ali svetovnim nazorom. »Človekove pravice niso ne leve ne desne. Jih imaš ali pa so ti jih vzeli,« je dejala.

Volilna kampanja pred predsedniškimi volitvami se počasi zaključuje. Vaša ocena dosedanjega poteka kampanje?

Dialog med nami kandidati je spoštljiv in korekten. Mislim, da nas volivci vidijo kot skupino zmernih kandidatov, pri čemer so ključne razlike le v nekaterih vrednotah, ki jih zastopamo. In to je ne nazadnje prav. Peter Frankl je na soočenju za slovenski konzularni zbor pred dnevi simpatično dejal, da bi bilo dobro, če bi spet imeli kar predsedstvo. Žal vsega tega ni zaznati iz vseh medijev. Nekateri med njimi so prekoračili meje profesionalnega novinarstva.

V javnosti se občasno odpirajo vprašanja o pristojnostih predsednika republike. Kakšno je vaše stališče? Jih ima premalo, preveč ali dovolj?

Prav v tem času se odpira širša debata o tem. Podpiram, da se predsedniku oziroma predsednici republike zaupa nekaj več pristojnosti, predvsem pri imenovanju sodnikov, možnosti vlaganju zahtev za presojo ustavnosti. Tudi s tem bi se njegovo vlogo okrepilo, saj včasih njegov podpis res pomeni zgolj administrativni zaključek nekih postopkov, pri katerih sam ni imel mnenjske vloge.

Kakšno je vaše stališče do predloga koalicije, da bi imenovanje ustavnih sodnikov prenesli z državnega zbora na predsednika republike?

Takšno pobudo podpiram, a predlog koalicije je imenovanje sodnikov rednega sodstva, saj bi na ta način dosegli depolitizacijo sodnikov, kar izvira prav iz političnega glasovanja v državnem zboru. Bilo pa bi modro razmišljati enako za ustavne sodnike. Tudi sicer bi lahko predsedniku republike namenili nekaj več pristojnosti. Ena je gotovo možnost vlaganja zahtev za presojo ustavnosti, ki sem jo omenila, nekateri predlogi gredo tudi v smer pravice veta na zakon.

Bi kot predsednica republike pri predlogih za ustavnega sodnika upoštevali tudi njegov svetovni nazor ali zgolj strokovnost in zakaj?

Ustavni sodniki morajo biti zavezani ustavi, ne pa politiki ali svetovnim nazorom. Zato je pomembno, da so strokovnjaki, profesionalci, ki ustavo postavljajo na vrh svojih vrednot. V procesu ustavnega presojanja ne sme in ne more biti prostora za ideologije. Človekove pravice niso ne leve ne desne. Jih imaš ali pa so ti jih vzeli.

"Nisem verna, imam pa opravljene vse cerkvene zakramente in sem birmanska botra vsem svojim nečakom."

Kako ocenjujete delovanje aktualnega predsednika, ki je bil, predvsem v drugem mandatu, tarča kritik, da se javno ne želi opredeljevati do pomembnih družbenih vprašanj?

Nedvomno gre pohvaliti njegovo mednarodno delovanje in prizadevanja za spravo. Kljub temu pa menim, da je bil predsednik Borut Pahor v ključnih trenutkih, ko bi bilo treba opozoriti na demokratične odklone, tiho. No, jaz ne bom. Ob najavi kandidature sem zapisala, da se spremembe nikoli ne zgodijo z medlostjo in tišino. In nikoli nobena sprememba ne bo všeč vsem. Tudi kritika ne. Prizadevati si moramo, da bodo spremembe sprejemljive za večino – z jasno obsodbo nesprejemljivih ravnanj.

Vsak predsednik je dal funkciji svoj pečat. Katere poudarke nameravate dati izvajanju predsedniške funkcije?

Vsebinsko si želim poenotenje politike glede ključnih strateških vsebin, ki presegajo časovni okvir enega vladnega mandata in jih je treba izpeljati ne glede na to, ali bomo čez štiri leta dobili novo vlado. To so zdravstvena in pokojninska reforma, skrb za varnost v najširšem pomenu besede, od vojaške, kibernetske, prehranske, energetske, do povsem človeške varnosti. In dolgoročno najpomembnejša tema podnebne spremembe in ekosistemi. To so vsebine, ki zadevajo nas ta trenutek in naslednje generacije, zato jih ne moremo omejiti na mandat ene vlade.

Kdo je bil po vaši oceni najboljših predsednik republike in zakaj?

Verjamem, da je vsak predsednik v svojo predsedniško funkcijo prinesel najboljše, kar ima, kar zna, ter na ta način pustil sled in pečat v svojem mandatu. Zato je govoriti o tem, kdo je bil najboljši predsednik, nehvaležno. Vsi naši predsedniki imajo iz svojega delovanja dragocene izkušnje in jaz se bom z njimi gotovo posvetovala, jih prosila za nasvete pri morebitnem premagovanju ovir. Je pa vendarle treba povedati, da je imel prvi predsednik Milan Kučan najzahtevnejšo nalogo in da smo mu lahko vsi hvaležni, da je uspel skupaj s takratnimi političnimi sopotniki preprečiti dolgotrajno vojno v Sloveniji in posledično zmanjšati število žrtev.

Predsednik republike soustvarja zunanjo politiko. Kakšen je vaš pogled na vlogo Slovenije v Evropski uniji in svetu?

Pomembno je, da smo pri oblikovanju zunanje politike enotni in da isto politiko, oblikovano v državnem zboru, skladno izvajajo vlada, ministrstvo za zunanje zadeve in predsednik republike. Enotnost in koherentnost prinašata rezultate. Drugače pa menim, da imamo v Evropski uniji še prostora za bolj tvorno sodelovanje pri ustvarjanju politik in stališč, predvsem za področje vzhodnega Balkana.

"Vsebinsko si želim poenotenje politike glede ključnih strateških vsebin, ki presegajo časovni okvir enega vladnega mandata in jih je treba izpeljati ne glede na to, ali bomo čez štiri leta dobili novo vlado."

Kaj menite o izjavi aktualnega predsednika glede odpoklica veleposlanika v ZDA Toneta Kajzerja, da slovenska diplomacija dosega odlične rezultate, a jo je treba zavarovati pred strankarskimi interesi?

Strankokracija, v katero smo se ujeli, je zanka, iz katere se moramo čim prej izviti. Veleposlaniki so uslužbenci države, ne pa posamezne stranke in njenih vodilnih, zato morajo zasledovati državne interese in pravila delovanja države. Slovenija ni politična stranka. Slovenija je država.

Na katera obeležja bi ob 1. novembru kot predsednica republike položila vence?

Mrtvi si zaslužijo spoštljiv poklon, temu je namenjen ta praznik. Nimam težav s polaganjem vencev, dokler se tega dejanja ne politizira in sprevrže v politično nazorsko obračunavanje.

Kako gledate na vlogo Cerkve v slovenski družbi?

Spoštujem ljudi vseh veroizpovedi. Glede Cerkve kot institucije pa menim, da če želi biti enakovreden partner v slovenskem družbenem življenju, mora biti enako obravnavana tudi pri plačevanju davkov.

Ste verni, imate morda opravljene zakramente oziroma obiskujete cerkev?

Nisem verna, imam pa opravljene vse cerkvene zakramente in sem birmanska botra vsem svojim nečakom.

Kako kot nekdanja novinarka gledate na dogajanje in stavko na RTV Slovenija?

Tudi čisto osebno trpim ob tem, kar mi povedo kolegi in kolegice, zaposleni na RTV Slovenija. Poznam ta zavod, saj sem bila tam zaposlena šest let. Zelo mi je hudo, ko spremljamo, kako si je desna politična opcija uzurpirala ta zavod. Seveda se je podobno dogajalo že prej, nikoli pa tako brutalno, tako dolgo in tako intenzivno kot zdaj. Nov zakon o RTV je potreben in bo pripomogel, da se takšna ravnanja v prihodnje ne bodo ponovila. Ne s strani leve ne z desne politične opcije.