Po poročanju Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) so zastrupitve z gobami pogoste v poznem poletnem, predvsem pa v aktualnem, jesenskem času. Je pa število zastrupitev z gobami s fatalnim razpletom - smrtjo, v upadanju, so povedali, kar pripisujejo ozaveščenosti javnosti o nevarnostih uživanja gob. "Število smrti zaradi zastrupitev z gobami se je v zadnjih letih zmanjšalo na nič do en primer letno - pred dobrimi dvajsetimi leti je v Sloveniji zaradi zastrupitve z zeleno mušnico umrlo letno tudi do deset ljudi," inštitut razkrije statistiko. Vseeno letno nekaj deset ljudi išče urgentno medicinsko pomoč zaradi suma na zastrupitev. Leta 2020 je denimo UKC Ljubljana obravnaval kar 45 oseb, ki so se zastrupili z gobami. Na srečo so vsi uspešno okrevali.
V Sloveniji sicer poznamo okoli 3.000 vrst gob, med njimi 200 strupenih. Strupi (toksini) v gobah so v plodu prisotni v majhnih količinah, a imajo vseeno potencialno škodljivi učinek na različne organe človeka, poudarjajo.
Gospodarstvo
Maksimalna energetska neodvisnost s paketom Pametna samooskrba
Takoj k zdravniku
"So pa učinki lahko različni in segajo od prebavnih motenj pri blagih zastrupitvah, do smrti pri hujših. Vzrok zastrupitve je velikokrat zamenjava strupene gobe z užitno zaradi podobnosti v barvi in splošni morfologiji, kar predstavlja 95 odstotkov vseh vzrokov za zastrupitev. Vsaka strupena goba vsebuje enega ali več strupov, ki so lahko razvrščeni v skupine glede na fiziološke in klinične učinke, tarčni organ in potreben čas (latentni čas) za pojav simptomov in znakov po zaužitju," sklenejo in podčrtajo, da v primeru suma na zastrupitve čimprej poiščemo zdravniško pomoč.
Pomembno je vedeti, da se večina zastrupitev z gobami začne s slabostjo, bruhanjem in drisko zelo kmalu po zaužitju. Včasih pa do prvih simptomov mine 6 ali celo 24 ur.
