Lani je ŠOU v Ljubljani Radio Študent neprijetno presenetil s predstavitvijo proračuna, v katerem za Radio ni bilo namenjenega niti centa. Brutalni rez v proračun leta 2021 je bil še toliko bolj usoden, saj so se sredstva, namenjena Radiu Študent iz leta v leto nižala, in bila od leta 2013 do 2020 tako rekoč prepolovljena.
Poleg rezov ŠOU je lani udarilo še Ministrstvo za kulturo pod vodstvom Vaska Simonitija. Na razpisu za medijske vsebine je Radiu, pa tudi ogromno drugim levo-sučnim medijem, odreklo finančno podporo, in to kljub temu da je bila prijava, ki so jo radijci oddali leta 2021, tako rekoč identična tisti, s katero so si še leto pred tem prislužili 100 tisoč evrov.
Ko je že delovalo, da se je Radio Študent s pomočjo zbiranja prispevkov in drugih akcij izvlekel iz finančnih težav, in ko se je z ustanoviteljem ŠOUL že dogovoril o tem, da vseeno zagotovi bornih 85 tisoč evrov letnih sredstev, se letos ustanovitelj nad svoj zavod spravlja z drugačnimi, bolj prefinjenimi metodami.
V svetu Radia Študent ima ustanovitelj, torej ŠOUL, dva svoja predstavnika - trenutno Aleksandra Miličevića in Omar Smajlović, oba iz vrst študentske skupine Povezani, ki do Radia goji posebej negativna čustva.
Oba zadnje seje sveta zavoda obstruirata. Njuna prisotnost je nujna za sklepčnost sveta, zato brez udeležbe na sejah Radio ne more sprejeti tako rekoč nobene spremembe. Zadnja v vrsti nujnih korakov, ki jih zaradi manjka njune prisotnosti ni moč izvesti, je objava razpisa za direktorsko mesto Radia. Aktualni direktorici Ani Kandare se namreč mandat izteče v naslednjih mesecih.
"Zamenjala se je taktika, ne pa sama ideja uničevanja Radia Študent," je dogajanje komentiral odgovorni urednik Radia Študent Matjaž Zorec. "Za razliko od lanske brutalne akcije, so se naši ustanovitelji letos lotili nekoliko subtilnejše metode uničevanja - upravno-pravnega nagajanja, ki naš zavod potiska na rob."
Nujno potrebne so spremembe Akta o ustanovitvi, a jih ustanovitelj onemogoča
Poleg obstruiranja sej sveta zavoda s strani predstavnikov ustanovitelja ŠOUL, se ta polašča tudi drugih metod. Onemogoča namreč nujne spremembe Akta o ustanovitvi zavoda Radio Študent, v katerem je, skladno z novim zakonom o nevladnih organizacijah, da zavod lahko obdrži status nevladne organizacije, treba dodati dva člena, ki jasno opredeljujeta neodvisnost in neprofitnost Radia.
Za druge zavode, ki delujejo pod okriljem ŠOU, spremembe zahtevanih formulacij niso bile problematične. Za Radio Študent pa jih očitno niso bili pripravljeni sprejeti. Seja študentskega zbora, nekakšnega parlamenta ŠOU, s to točko je bila načrtovana 24. marca, nato pa je bila zaradi nesklepčnosti prekinjena. Tako mineva že skoraj en mesec, nova seja zbora pa še kar ni bila sklicana.
Kljub temu da je spremembe akta ubesedil hišni odvetnik ŠOU, ki mu za svetovanje plačujejo 120 evrov na uro, tako ŠOU bojkotira potrditev sprememb akta.
Ko so na portalu MMC o spremembah akta povprašali ustanoviteljevega predstavnika sveta zavoda Miličevića, je ta odgovarjal, da sploh ni bil seznanjen s tem, da je Radio Študent nevladna organizacija. Direktorica Radia Ana Kandare je zato pozvala ŠOU, naj v svet zavoda imenuje predstavnike, ki so vsaj seznanjeni s ključnimi informacijami o zavodu.
Spremembe Akta o ustanovitvi bi moral Radio sprejeti do 31. marca, a jih zaradi bojkotiranja, obstruiranja in zavlačevanja na strani ŠOU ni sprejel. V kratkem bo treba objaviti razpis za novega direktorja in odgovornega urednika, kjer je ŠOU že napovedal, da bodo Radiu povzročali preglavice. Vprašanje je le, kakšne metode še skrivajo v rokavu.
