S prvim aprilom se je določeni znesek za vzdrževanega družinskega člana zvišal, to pa vpliva na kreditno sposobnost družin, ki se je v skladu z makrobonitetnimi omejitvami kreditiranja prebivalstva za družinam z otroki znižala, so danes v sporočilu za javnost zapisali pri Združenju bank Slovenije. Sklep o omejitvah kreditiranja je bil sprejet jeseni 2019 s ciljem »blažitve in preprečitve čezmerne rasti kreditiranja«, kot je navedeno v besedilu sklepa. S tem namenom je določeno, da mora potrošniku po plačilu obrokov kreditnih pogodb mesečno ostati znesek v višini najmanj 76% minimalne bruto plače, kot je določena v zakonu o minimalni plači. Če mora družina ob tem po zakonu preživljati še eno osebo oziroma ima otroka, pa je treba temu znesku prišteti še višino prejemka za preživljano osebo, kot je določen v zakonu o socialno varstvenih prejemkih za dodelitev denarne socialne pomoči.
Minimalni znesek, ki mora ostati potrošniku po odtegljaju mesečnega kreditnega obroka, se je zaradi tega povišal, kreditna sposobnost pa posledično znižala. To pa se je, kot še navajajo v združenju, letos zaradi letošnjega dviga minimalne plače zgodilo že drugič. V svojih izračunih združenje bank navaja podatke o kreditni sposobnosti v času od uveljavitve sklepa o omejitvah kreditiranja hipotetično za posameznika, par in par z dvema otrokoma, kjer je višina dohodkov na odraslega posameznika enaka povprečni slovenski plači, za kreditno dobo 15 oziroma 20 let. Kreditna sposobnost za čas odplačevanja 15 let se je tako, če se osredotočimo le na podatke za par z dvema otrokoma, po dvigu minimalne plače znižala za približno 12.000 €, oziroma je sedaj vrednost kredita za par z dvema otrokoma 49.000 €. Po dvigu stroška za vzdrževane člane pa se je isti družini po 1. aprilu znižal še za dodatnih približno 3.700 € (z manjšimi odstopanji glede na primere kredita s fiksno oziroma variabilno obrestno mero). V primeru izračuna kredita z 20 letnim rokom odplačevanja pa je padec kreditne sposobnosti za primerljivo družino večji za dobrega tisočaka. Višina celotnega kredita je tako po 1. aprilu padla iz pribl. 75.000 € na znesek približno 70.000 €.
Ker gre tako v primeru dviga minimalne plače kot dviga minimalnega zneska za vzdrževanje otroka za zakonsko predpisano uskladitev, pri združenju bank Slovenije merijo na padec kreditne sposobnosti kot posledice omenjenega ukrepa za preprečitev čezmernega kreditiranja prebivalstva z leta 2019. V sporočilu za javnost zato navajajo še podatke o deležu slabih kreditov, ki je po statističnih podatkih za države osrednje in zahodne Evrope v Sloveniji med najnižjimi (daleč najvišji je delež slabih kreditov v Ukrajini, na repu lestvice Sloveniji sledita le še Češka in Estonija). Oziroma, v obdobju 2015 do 2019 se je delež slabega kreditiranja v Sloveniji zniževal in ostal nižji od povprečja na ravni EU. Iz združenja bank Slovenije navajajo še, da znaša delež slabih kreditov 1.9% oziroma 1.5% za stanovanjske kredite, ter v sklepu na Banko Slovenije naslovijo opozorilo, da »tako strog makrobonitetni ukrep za preprečevanje rasti kreditiranja ni ne potreben, niti smiseln«.
