Konec maja je številne starše otrok, ki so čakali na pregled pri ortodontu v celjskem zdravstvenem domu, presenetilo SMS-sporočilo, s katerim so jih obvestili, da v celjskem javnem zavodu od junija ne bo več omenjene storitve. Starši so pri iskanju odgovorov, kako naprej, ostali sami.
Eden od vzrokov za to, da se ortodonti ne zanimajo zelo za delo v javnih zavodih, je zagotovo finančni. Če bi z delom v javni ordinaciji mesečno zaslužili tri tisoč do 3500 evrov bruto, bi lahko v zasebni ambulanti mesečno zaslužili tudi 10.000 evrov in več. Seveda ni vodilo samo finančna korist. Marsikje so za odhod krivi tudi skrhani odnosi.
»Spoštovani, obveščamo vas, da v ZD Celje od 1. 6. 2021 ne bo več ortodonta. ZD Celje je z njegovim odhodom izgubil koncesijo za opravljanje ortodontskih storitev. Zadeva s prenosom koncesije na novega nosilca se prednostno rešuje na relaciji ZZZS OE Celje–Mestna občina Celje–ministrstvo za zdravje. ZD Celje ni več stranka v postopku, tako da vam dodatnih informacij žal ne moremo podati. Zanje se, prosimo, obrnite na ZZZS OE Celje. Bolnikom se zahvaljujemo za razumevanje in dosedanje sodelovanje,« se je glasilo sporočilo, ki je marsikomu za trenutek vzelo sapo. Mnoge je presenetilo predvsem, da so jih »odslovili« s preprostim sporočilom, brez pravega pojasnila in brez kakršnihkoli navodil, kako ravnati, da se čakanje na običajno nujen pregled ne bi še podaljšalo. »Sredi maja sem najprej prejela odpoved predvidenega kontrolnega pregleda, po 14 dneh še dokončno odpoved,« razlaga razočarana mama osnovnošolca, ki upa, da bo mogoče veljavno napotnico v najkrajšem možnem času prenesti drugam in bo njen sin, ki bi moral sredi maja imeti pregled, na katerega je čakal precej časa, v doglednem času prišel do ustreznega specialista. »Specialisti govorijo, kako pomembno je, da anomalije v ustni votlini začnemo zdraviti pravočasno. A glede na dogajanje in čakalne dobe se zdi, da je za dobrobit otrok in mladine tistim, ki odločajo, bolj malo mar,« zaključi.
Kaj je težava in kje je rešitev?
V ZD Celje pravijo, da je specialistka čeljustne in zobne ortopedije Nadežda Stanojević Nieuwdorp, dr. dent. med., odšla iz zdravstvenega doma konec maja. Kaj to pomeni za vse, ki so bili naročeni na preglede? »Datumi v ZD Celje so odpovedani, saj ni zdravnika, ki bi bolnike lahko obravnaval. Napotnice bodo sproščene, dokumentacija bo predana novemu ortodontu. Če bo obstoječa zdravnica prejela začasno koncesijo, bo bolnike obravnavala na predvidene datume, saj se bosta spremenila samo naziv izvajalca in lokacija dela. Zdravnica je pripravljena nemoteno nadaljevati delo z bolniki na njihove dogovorjene datume,« so nam odgovorili v ZD Celje.
Na različnih bregovih?
Na vprašanje o vzrokih za daljše in pozne obravnave otrok v ZD Celje pravijo, da so ves čas ta program izvajali »nadpovprečno« in so ga celo presegli. Dodajajo, da je vzrok za kasnejše zdravljenje vseslovensko pomanjkanje ortodontov, pri čemer razlogi niso v delu ZD Celje, in da so ortodonti na trgu dela neznansko iskani ter posledično lahko izbirajo delovno mesto, ki ga želijo: »Ker so čakalne dobe tako dolge, lahko delajo tudi brez koncesije, samoplačniško, kar zagotovo zmanjšuje privlačnost zaposlitve v javnem zavodu.«
Glede situacije v Celju so z ZZZS odgovorili, da celjska območna enota zavoda »s ciljem čim bolj nemotenega uresničevanja pravic zavarovanih oseb do ortodontskega zdravljenja intenzivno sodeluje z ministrstvom za zdravje, Mestno občino Celje, ZD Celje ter drugimi izvajalci ortodontskega zdravljenja v območni enoti Celje«. Kot so zapisali, iščejo kratkoročne rešitve tudi v smeri začasnega prenosa programa k drugemu izvajalcu. Pri tem je, kot poudarjajo, ključno sodelovanje s pristojnim ministrstvom, ki je v skladu z zakonom pristojno za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe v Sloveniji tudi za področje ortodontije.
Ko se ne da čakati
V povprečju je treba na prvi ortodontski pregled, če ga ne plačate sami, čakati tri leta. Ponekod tudi več. A se zgodi, da se čakati preprosto ne da. Saj bi to lahko povzročilo nepopravljivo škodo. Takrat je edina rešitev obisk samoplačniške ambulante.
»Ob prvi napotitvi k ortodontu nam je dala zobozdravnica jasno vedeti, da nimamo časa čakati tri, štiri ali celo več let. Hči je potrebovala urgentno obravnavo, ki je v javnem zdravstvu ali pri zasebnikih s koncesijo niso mogli zagotoviti. Tako smo se odločili, da bomo obiskali zasebno ambulanto,« pripoveduje mama trinajstletnice iz Celja, ki ne želi biti imenovana.
Že po prvem pregledu in odnosu ortodonta sta starša vedela, da sta se odločila pravilno. Hkrati sta se zavedala, da bo zdravljenje precej obremenilo družinski proračun. »Hčerki so morali popravljati zgornji in spodnji lok. Ob tem je težave za ustrezen razvoj ustne votline povzročalo še to, da ni imela nastavkov za dvojke in je potrebovala vstavke,« razlaga sogovornica. Ob tem razkrije, da je družina v treh letih in pol, kolikor je trajalo zdravljenje, za ortodontske preglede in zobni aparat plačala 7900 evrov. Gre za znesek, ki ga danes marsikatera družina ne zmore.
So rešitev boljši pogoji ali več koncesij?
Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je na področju ortodontije trenutno 13 specializantov. Letos je na razpisu uspelo še dvema. To pomeni, da bo v treh letih v ortodontiji na voljo 15 novih specialistov ortodontov.
Da gre za problem, priznavajo tudi pri Zdravniški zbornici Slovenije (ZZS). Odbor za zobozdravstvo znotraj zbornice se je že zavzel za reševanje težav v posameznih regijah. Kot ugotavljajo pri zbornici, so v nekaterih zdravstvenih domovih pri zagotavljanju ortodontske oskrbe zelo uspešni. To naj bi bilo povezano predvsem s prilagodljivostjo in razumevanjem vodstev posameznih javnih zavodov ter z odnosom do zaposlenih. Kje torej škripa v Celju?
»V Celju in drugod je rešitev morda lahko razpis koncesij, saj koncesionarji enakovredno (in po anketi ZZS v večje zadovoljstvo uporabnikov) izvajajo javni program, bolnikom storitev ni treba plačevati, zlasti ne v ortodontiji, saj zdravljenje za otroke in mladostnike na podlagi napotnice v celoti krije obvezno zdravstveno zavarovanje (OZZ),« odgovarjajo pri ZZS.
Ob tem opozarjajo, da bi veliko koncesionarjev ortodontov z veseljem prevzelo več programov in tako pomagalo pri skrajševanju čakalnih vrst, vendar nimajo možnosti, da bi pridobili koncesije.
Zanimanja veliko, a ne za javne zavode
S težavami zagotavljanja zobozdravstvenih in ortodontskih storitev se soočajo številni javni zavodi po vsej Sloveniji. Gre za sistemski problem, ki se ga bodo morali lotiti vsi vpleteni. Ti vsi težave zaznavajo, a očitno ni enotnega mnenja glede možnih rešitev. Najkrajšo pa kot vselej potegnejo bolniki. Zanimanje za delo na področju ortodontije je veliko, pravi tudi Denis Tomše, direktor ZD Trbovlje. A žal je veliko manj zanimanja za delo v javnih zavodih. »Kot opažam, so ortodonti zelo zaprta skupina. Vsi vemo, da jih je premalo in da so čakalne dobe izjemno dolge, a je vsako leto razpisanih zelo malo specializacij, ob tem so tudi pogoji izjemno zahtevni in strogi,« pravi. V Trbovljah za zdaj nimajo težav z zagotavljanjem storitev. V zavodu imajo tudi specializantko ortodontije in upajo, da bo po končani specializaciji pri njih tudi ostala. »Lahko se odloči drugače. Kot zavod nimamo vzvodov, da bi jo 'prisilno' zadržali,« pravi. »Žalostno je, da država to dopušča. Da nekoga izšola, vanj vloži precej denarja, a mu ni treba v javnem zdravstvenem sistemu oddelati niti enega dneva.«
