Kdor pravo študira v Avstriji, bo za primerek študijske literature odštel 54 evrov. Za tak denar bo dobil denimo študijo Posebno upravno pravo, ki obsega zajetnih 700 strani. Podobno je pri južnih sosedih. Iz kataloga publikacij pravne fakultete v Zagrebu je razvidno, da le redka monografija stane več kot 60 evrov, cene pa se gibljejo med 20 in 40 evri. Seznam je zelo dolg.
V Sloveniji boste medtem za knjigo Upravnega procesnega prava odšteli 87 evrov. Za to boste dobili 720 strani literature. Za 500 strani knjige Pogledi sociologije prava, ki jo mora imeti praktično vsak bruc, je treba plačati 78 evrov. Za Rimsko pravo na skoraj tisoč straneh bo bruc odštel slabega stotaka. Rimsko pravo v hrvaški fakultetni izdaji medtem (preračunano) stane smešnih 20 evrov, je pa res, da ima pol manjši obseg.
Študijska literatura Pravne fakultete (PF) Univerze v Ljubljani ne izstopa le, ko jo primerjamo s fakultetami severno in južno od nas, temveč po zasoljenih cenah izstopa tudi med primerljivimi fakultetami v Sloveniji.
Na fakulteti za upravo (FU) boste denimo za Osnove splošnega upravnega postopka odšteli 19 evrov – za ta denar boste dobili 356-stransko študijo. Bistvena razlika med PF in FU je v tem, da se obvezna študijska literatura zalaga pri zasebni založbi GV Založba, na FU pa jih zalagajo v lastni režiji – na fakultetni založbi.
Pravna literatura je tržno zanimivejša
Na PF so nam pojasnili, da je njihova literatura (v nasprotju z literaturo drugih fakultet) tržno zanimiva, zato je tudi več interesentov za njeno zalaganje. Zavrnili so tudi domneve, da svojo študijsko literaturo tiskajo pri zasebni založbi – saj se za takšno zalaganje odločajo avtorji sami. »Avtor je glede izdaje svojega avtorskega dela avtonomen, kar vključuje tudi izbiro založbe,« pravijo. Ne glede na to se velik del profesorjev PF odloča obvezno študijsko literaturo izdajati pri GV Založbi.
Fakultetno založbo so ustanovili šele leta 2016
»Fakultetna založba je bila ustanovljena šele leta 2016, v tem času pa je zelo okrepila svojo izdajateljsko dejavnost,« so na PF odgovorili na vprašanje, zakaj tako malo izdaj v lastni režiji. Ob tem niso pojasnili, zakaj imajo lastno založbo komaj štiri leta. V principu je kot samostojne ustanove sploh ne bi potrebovali – saj bi lahko knjige zalagali kar z lastno pravno osebo. Leta 2002 so tako denimo sami založili knjigo Ustava Evrope, prvo monografijo v fakultetni zbirki Littera Scripta Manet.
Čeprav na PF trdijo, da se dejavnost njihove založbe krepi, se to v študentskih žepih pozna bore malo – saj obvezne študijske literature ne zalagajo. Med izdajami tako najdemo le nekaj zbornikov in stranskih projektov profesorjev.
Kaj ima s tem minister za javno upravo?
Boštjan Koritnik, minister za javno upravo, je svojo kariero začel kot direktor GV Založbe/IUS Software, ki se spojita leta 2013 in leta 2017 preimenujeta v podjetje Lexpera. Kot urednik je v zasebni GV Založbi začel delati leta 2009, leto kasneje je napredoval na mesto direktorja in odgovornega urednika. Koritnik v začetku leta 2015 postane generalni tajnik PF. Leto kasneje še direktor novoustanovljene fakultetne založbe.
Na PF smo se obrnili z vprašanji, kako javnosti pojasnjujejo okoliščine Koritnikove karierne poti v luči zasoljenih cen študijske literature. »Nekdanji tajnik (...) je imel izredno uspešno karierno pot, z opravljanjem mnogih funkcij in vlog, ki so mu prinesle za delo tajnika Pravne fakultete Univerze v Ljubljani prepotrebne izkušnje,« so mu stopili v bran. »Začrtana karierna pot se zdi logična, upravičenost zaposlitve pa je v teh letih več kot dokazal,« so dodali k pojasnilu, da je njegova raziskovalna dejavnost fakulteti prinesla veliko izjemnih rezultatov in priznanj.
