Slovenski del viteškega reda prejema sredstva s strani Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij ter Globalne fundacije za pozabljene, ki je del malteškega reda. V Letu 2018 so skupaj prejeli okoli 20.000 evrov.
Včeraj je predsednik naše države Borut Pahor sprejel velikega mojstra malteškega viteškega reda Giacoma Dalla Torre del Tempio di Sanguinetta. Poleg Pahorja sta se z velikim mojstrom srečala tudi predsednik vlade in predsednik državnega zbora. Marsikdo se je vprašal, zakaj. Zakaj je prvi mož skrivnostne viteške organizacije tako pomemben, da so ga morali sprejeti vsi najpomembnejši politiki v naši državi? Slovenija in suvereni malteški viteški red sta vzpostavila diplomatske odnose leta 1992, vse od tedaj imata po Pahorjevih besedah vzorne odnose. Predsednik republike je uradno obiskal malteški viteški red v Rimu oktobra 2017 in bil, kot je poudaril, prijazno sprejet z vsemi častmi. »V enaki meri smo se danes mi potrudili sprejeti njegovo visokost tudi z uradnimi častmi in uradnimi pogovori,« je včeraj pojasnil naš predsednik. Torej mi k njim, oni k nam.
Skrivnostni red
A kljub preprosti razlagi ni malo Slovencev, ki menijo, da se za obiskom skriva kaj več. Suvereni malteški viteški red je namreč eden najstarejših krščanskih viteških redov, katerega člani so številni vplivni posamezniki, močno pa je povezan tudi z vrhom Katoliške cerkve v Vatikanu. Člani reda, katerega latinski moto je Tuitio fidei et obsequium pauperum – obramba vere in pomoč ubogim, poudarjajo, da je njihovo poslanstvo humanitarna dejavnost, skozi katero širijo vero v boga. A poznavalci vedo povedati, da gre za zelo vplivno združbo, ki je aktivna predvsem pri diplomatskih odnosih.
Znani Slovenci v črnih plaščih
Malteški viteški red je v Sloveniji prisoten že več kot 800 let. Grad Komenda na Polzeli je bil v njihovi lasti kar 500 let. Po osamosvojitvi je bil red eden prvih, s katerimi smo vzpostavili diplomatske odnose. Pokojni Andrew Bertie, veliki mojster malteškega viteškega reda iz začetka devetdesetih let, je bil nagrajen celo z zlatim, častnim znakom svobode, iz česar bi se dalo sklepati, da je red naši državi močno pomagal na poti do samostojnosti. Med vitezi je bilo in je kar nekaj znanih in vplivnih Slovencev. Pred kratkim je veliko pozornosti vzbudila fotografija Alenke Ermenc, načelnice Generalštaba Slovenske vojske, v opravi negovalke malteškega viteškega reda. Ko je fotografija prišla v javnost, je bilo pojasnjeno, da generalmajorka Ermenčeva ni članica reda, ampak zgolj prostovoljka, ki je spremljala enega od invalidov na romanje v Lurd. Predsednik slovenske asociacije Suverenega malteškega viteškega reda je Andrej Šter, nekdanji minister in danes visoki uslužbenec na ministrstvu za zunanje zadeve. Slovenska asociacija danes šteje 33 vitezov in dve magistralni dami, med njimi so nekdanja ministra Lovro Šturm in Jože Osterc, generalni tajnik Karitasa Cveto Uršič, veleposlanik v Vatikanu Tomaž Kunstelj, zdravnik Matija Cevc in akademik Miha Tišler. Člani reda, ki sicer niso vitezi, so tudi kardinal Franc Rode, upokojeni celjski škof Stanislav Lipovšek, koprski škof Jurij Bizjak in ljubljanski stolni župnik Jože Plut.
Pestra zgodovina
Malteški viteški red je po prvi križarski vojni leta 1048 ustanovil benediktinec brat Gerard, leta 1113 pa je red s papeško bulo potrdil papež Pashal II. Ustanovljen je bil z namenom oskrbe bolnih romarjev, ki so se zgrinjali v Jeruzalem. Kmalu so humanitarci posegli tudi po orožju, najprej za zaščito bolnih, ki so jih spremljali na poti, nato pa tudi za obrambo Jeruzalema. Hospitalci, kot sem jim je reklo, so poleg templjarjev postali najmočnejša krščanska organizacija v Jeruzalemu. Po padcu Jeruzalema so se umaknili v Tripoli, nato na otok Ciper in nazadnje na otok Rodos. Ko jih je od tam v šestnajstem stoletju pregnal Sultan Veličastni, so se nekaj časa selili po Evropi in se nato naselili na Malti. V lasti so imeli tudi številne posesti po celotni Evropi, ki pa so jih začeli izgubljati konec 18. in v začetku 19. stoletja. Z Malte jih je z zvijačo pregnal Napoleon Bonaparte. Red ima od leta 1834 svoj sedež v Rimu.
Danes
Malteški viteški red je danes dejaven predvsem na področju zdravstvene in socialne oskrbe ter človekoljubne pomoči, deluje pa v več kot 120 državah. 13.500 članom reda pomaga okoli 80.000 prostovoljcev ter 42.000 zdravnikov, medicinskih sester in reševalcev. Red upravlja bolnišnice, ambulante, zunanje zdravstvene enote, ustanove za ostarele in invalide, središča za bolnike z neozdravljivimi boleznimi in službo prostovoljcev. Red vzdržuje diplomatske odnose s približno sto državami, tudi s Slovenijo, ima lastne potne liste, svojo valuto – malteški scudo, poštne znamke in celo avtomobilske registrske tablice. Veliki mojster reda ima status papeževega podkralja in papežu pomaga v mednarodni diplomaciji.
