Robert Balen

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič je pred skorajšnjo tretjo obletnico vlade Roberta Goloba namignila, da bi nova pokojninska reforma lahko bila preizkušena na referendumu.

"To smo že videli in tudi zdaj se lahko zgodi kaj podobnega," je dejala. Po navedbah N1 nekateri viri iz Svobode za jesen napovedujejo celo trojni referendum, ki bi poleg pokojninske reforme vključeval še nov zakon o medijih in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, ki jima ostro nasprotuje opozicija, predvsem SDS.

Avšič Bogovičeva je izpostavila, da je največja koalicijska stranka v treh letih vladanja opravila veliko dela. Posebej so ponosni na že sprejeto reformo plačnega sistema v javnem sektorju in zdravstveno reformo, vključno z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ločuje javno in zasebno zdravstvo. Med ključnimi projekti do konca mandata so pokojninska reforma, reforma šolstva in visokošolskega sistema ter nova stanovanjska politika.

Pokojninska reforma, čeprav izpogajana na Ekonomsko-socialnem svetu, je deležna kritik dela sindikatov, ki grozijo z referendumom. Avšič Bogovičeva v tem vidi "politično dimenzijo".

Pokojninska reforma je sicer že leta 2011 padla na referendumu, kar je odneslo takratno vlado Boruta Pahorja. Podobna usoda bi lahko grozila tudi Golobovi vladi, a bo dopustnost referenduma verjetno presojalo še ustavno sodišče.

Poleg pokojninske reforme bi se na jesenskem referendumu lahko znašla tudi novela zakona o medijih in zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, po poročanju N1 ocenjujejo v Svobodi. Oba zakona naj bi bila potrjena še pred parlamentarnimi počitnicami.

Nova ideološka fronta se odpira tudi pri noveli zakona o oploditvi žensk z biomedicinsko pomočjo, glede katere predsednik stranke Glas za otroke in družine Aleš Primc napoveduje zbiranje podpisov za referendum, kar pa koalicije ne skrbi, saj meni, da referendum ni dopusten.

Predsednik SDS Janez Janša je na sobotnem volilnem kongresu stranke dejal, da bo odločitev o morebitnih novih referendumih odvisna od strankine poslanske skupine.

N1 generalnega sekretarka Svobode Mateja Graha navaja, da bo stranka delala v dobro ljudi in na volitvah nastopila samostojno, programsko pa se povezala z levo sredino in sedanjimi koalicijskimi partnerji.

Svoboda se bo prihodnji mesec v Helsinkih pridružila stranki evropskih liberalcev Alde. Glede evropskega poslanca Vladimirja Prebiliča kot potencialnega partnerja je Grah dejal, da se mora ta najprej odločiti za vstop v državno politiko.