Novice Svet24

V naše uredništvo smo prejeli pismo, pod katerim so podpisani pravosodni policisti Slovenije, naslovljeno pa je tako na predsednika vlade Marjana Šarca kot predsednika RS Boruta Pahorja. V pismu na laž postavljajo besede direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Jožeta Podržaja, ki je ob nedavni aferi zaradi pobega dveh kaznjencev iz zapora v Kopru izrazil prepričanje, da je v našem kazenskem sistemu vse pod nadzorom.

Razmere in odnosi na psu

Uvodoma je v pismu izpostavljeno, da so bili rezultati nedavne preiskave koprskega pobega nenavadno naklonjeni generalnemu uradu, zato jih ne čudi, da je bila predsednica preiskovalen komisije Janja Pahor Mohorič pred nekaj dnevi imenovana za novo direktorico koprskih zaporov. V nadaljevanju se pismo ukvarja z opisovanjem alarmantnih zadev v slovenskih zaporih in težav, s katerimi se srečujejo preobremenjeni pravosodni policisti, predvsem v mariborskem zaporu. Tako so izpostavili dejstvo, da zaradi pomanjkanja kadra nimajo več interne kuhinje, ampak hrano za zapornike dostavlja zunanja služba. Ob dejstvu, da to stroške močno poviša, opozarjajo tudi na to, da mora hrano prevzeti pravosodni policist in podpisati, da je hrana ustrezna. »V zaporu obstaja sedem različnih diet. Kako naj pravosodni policist ve, ali je hrana ustrezna? Kdo bo odgovarjal, če pride do zastrupitve?« se sprašujejo avtorji pisma.

Krivi za vse

Ob tem izpostavljajo, da je nedopustno, da vodstvo uprave za vse napake vedno krivi njih, nič pa se ne stori za rešitev hude kadrovske stiske. Na koncu pisma je naštetih osem zahtev: 80 dodatnih delovnih mest pravosodnega policista, takojšnja odprava varčevalnih ukrepov, povezanih s plačo pravosodnega policista, vrnitev plače za pravosodne policiste začetnike na 100 odstotkov plače, zvišanje plače pravosodnih policistov za 20 odstotkov, takojšnje izplačevanje dodatka na nevarno delo v višini 30 odstotkov plače pravosodnega policista, povečanje sredstev za izplačilo plač in dodatka, izvzetje pravosodnih policistov iz enotnega sistema plač javnih uslužbencev ter odstop generalnega direktorja uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, gospoda Podržaja. Omenjene zahteve so zapisane v peticiji, ki naj bi jo podpisalo že 118 pravosodnih policistov, ki bodo, če njihove zahteve ne bodo uresničene, 1. junija 2019 ob 12. uri odložili svoje uniforme in »se s pisno odpovedjo delovnega razmerja za vedno poslovili od nepravičnega sistema, v katerem smo vedno očrnjeni in nespoštovani ter veliko premalo plačani«.

Podpora sindikatov

STA

Da bi preverili zapise, smo se obrnili tako na Sindikat delavcev v pravosodju (SDP) kot na Sindikat državnih organov Slovenije (SDOS), ki pa o pismu in njegovih avtorjih ne vesta nič. Nam je pa Tomaž Virnik potrdil, da so zadeve postale nevzdržne. »Res je, da kadrovski načrt predvideva 130 novih zaposlitev, a težava je, ker ni nikogar, ki bi hotel delati,« nam pojasni. Ob tem tudi ljudje, ki so bili vedno gonilna sila, obupujejo in iščejo premestitve ali pa preprosto dajo odpoved. Tako sta lani dala odpoved dva izmed vodilnih sindikalnih borcev za pravice, med drugim Marcel More, ki je več let vodil pogovore. »Gospod More je enostavno obupal, ko se je leta in leta pogovarjal z vodilnimi, ki so mu obljubljali spremembe, zgodilo pa se ni nič, le vsako leto so bile zadeve slabše,« nam pove Virnik.

Pritiski in kritike

Frančišek Verk iz SDOS nam je povedal, da so pravosodni policisti podobno peticijo podpisovali že lani poleti in da jo je podpisal tudi sam, zaradi česar je bil deležen hudih kritik s strani vodstva uprave za izvrševanje kazenskih sankcij, ker naj bi vnašal nemir med socialne partnerje. A kot pravi, za tem podpisom stoji še danes. Tako kot njegov sindikalistični kolega Virnik posameznih navedb iz pisma ni želel komentirati, je pa dejal, da podpira pravosodne policiste tako v zahtevah za kadrovske okrepitev, za višje plače kot pri zahtevi za odstop vodstva.  

Tomaž Virnik iz SDP nam je še dejal, da je sicer malo verjetno, da bi odstop vodstva takoj prinesel boljše razmere, a zagotovo bi umiril situacijo in izboljšal klimo, ki je na robu vzdržnega. »Novo vodstvo bi potrebovalo kakšno leto, dve, da bi lahko videli prve rezultate, a s trenutnim vodstvom se ne da več delati, ker mu nihče več ne zaupa.« Odziva Urada za izvrševanje kazenskih sankcij do konca redakcije nismo prejeli.