Nemčija je zabredla v nezavidljivo gospodarsko situacijo, zlasti avtomobilska industrija in z njo povezana podjetja. Ker je na ta segment vezanih tudi precej slovenskih podjetij, ki so odvisna od nemškega trga, se razmere slabšajo tudi v Sloveniji.
Eden od pokazateljev so insolvečnih postopki. V prvih devetih mesecih letos je bilo začetih 780 insolvenčnih in drugih postopkov po zakonu o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju nad gospodarskimi subjekti, kar je osem odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Izkazane obveznosti v teh postopkih so znašale skupno 354,6 milijona evrov, potem ko so v enakem obdobju lani znašale 274,8 milijona evrov. Skupno je bilo v letošnjem obdobju zaradi teh postopkov izgubljenih 5936 zaposlitev, v lanskem obdobju pa 2541, navaja Prva bonitetna agencija, ki je pripravila podrobno analizo na področju insolventnosti v Sloveniji.
Ekstrapolacija podatkov za devetmesečje na celotno leto 2024 kaže, da bi bilo letos insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti 1040, potem ko jih je bilo v celotnem lanskem letu 939. S tem bi bilo število na letni ravni sicer še vedno nižje kot v letih 2017-2021, a po drugi strani znatno višje kot v 2023 in obenem tudi višje kot v 2022. To nakazuje na to, da se je trend na tem področju obrnil na slabše. "Gre za grobo napoved števila začetih postopkov do konca leta, a kaže na obrat trenda, saj je število začetih insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti od vključno leta 2019 do vključno leta 2023 konstantno padalo," pravijo v Prvi bonitetni agenciji - ebonitete.si. V letu 2017 je bilo začetih 1467 insolvenčnih postopkov nad gospodarskimi subjekti, nato pa v nadaljnjih letih vsako leto manj, in sicer v letu 2018 1583, v 2019 1464, v 2020 1275, v 2021 1116, 2022 1014 in v 2023 939.
Največ je stečajev
Med insolvenčnimi postopki prevladujejo stečaji. V prvih devetih mesecih letos je bilo začetih 741 stečajnih postopkov, 13 odstotkov več kot v enakem obdobju lani. Od tega je bilo 673 postopkov stečaja nad pravno osebo (+11 odstotkov) in 68 postopkov stečaja nad samostojnim podjetnikom.
Po ekstrapolaciji teh podatkov na celotno leto naj bi bilo letos 988 vseh stečajnih postopkov, kar bi bilo 15 odstotkov več kot lani. Število bi bilo po tej oceni na ravni iz leta 2022 (939) in nižje kot v letih 2017-2021 (1309, 1391, 1303, 1121 in 1009).
Ostalih insolvenčnih postopkov je precej manj. V prvem devetmesečju letos je bila začeta ena prisilna poravnava, potem ko jih je bilo v enakem lanskem obdobju pet. Poenostavljenih prisilnih poravnav v letošnjem obdobju ni bilo - z uveljavitvijo novele insolvenčnega zakona 1. novembra lani se ta postopek ne uporablja več -, v lanskem prvem devetmesečju jih je bilo 21, v celotnem letu pa 25.
Skupno število prisilnih poravnav je bilo v letu 2022 17, v letih 2020-2021 okoli 40 letno in v letih 2017-2019 okoli 50 letno.
Kot pravijo v Prvi bonitetni agenciji, se število insolvenčnih postopkov povečuje tudi v tujini, in sicer še bolj izrazito, obenem pa se je ta trend, za razliko od Slovenije, začel kazati že lani. "Kot glavni razlogi se navajajo neugodne razmere na svetovni ravni, kot so še zmeraj dokaj visoke obrestne mere, geopolitične napetosti, inflacija, naraščajoči stroški energentov ter težave v dobavnih verigah. To se odraža v oteženem poslovanju podjetij in posledično tudi v njihovi finančni stabilnosti," ugotavljajo. Na podlagi teh podatkov ocenjujejo, da je v poslovnem procesu gospodarskih subjektov, še zlasti pri politiki prodaje na odprto (B2B), smiselno vzpostaviti sistem kontinuiranega upravlja s kreditnim tveganjem s pomočjo bonitetne aplikacije (https://www.ebonitete.si/bonitetna-aplikacija/), monitoringa partnerjev, kreditnim zavarovanjem in tudi z aktivnim upravljanjem terjatev.
Najvišja rast insolvenčnih postopkov v Posavju
Pregled podatkov po regijah za prvo devetmesečje letos kaže na najvišjo rast števila začetih insolvenčnih postopkov v posavski regiji (glede na prvih devet mesecev lani za 86 odstotkov na 26 postopkov) ter v goriški (za 50 odstotkov na 18 postopkov) in obalno-kraški regiji (za 30 odstotkov na 61 postopkov). Najbolj je upadlo v zasavski (za 75 odstotkov na 4 postopke) in koroški regiji (za 46 odstotkov na 7 postopkov).
Po dejavnostih je bilo največ začetih insolvenčnih postopkov v prvih devetih mesecih letos v gradbeništvu (187 oz. 24 odstotkov več kot v enakem lanskem obdobju) ter v trgovini, vzdrževanju in popravilih motornih vozil (142 oz. 8 odstotkov več). Od 21 dejavnosti po standardni klasifikaciji dejavnosti je število sicer poraslo v 12 dejavnostih, v dejavnosti javne uprave in obrambe je ostalo pri enem, v ostalih se je zmanjšalo. V gostinstvu, denimo, se je zmanjšalo za 15 odstotkov na 78 postopkov.
16 odsotkov več dolgoročno plačilno nesposobnih
Analiza kaže, da je bilo glede na zadnje razpoložljive finančne rezultate (za 2023) več kot 19.300 gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov dolgoročno plačilno nesposobnih, kar pomeni, da je po zakonu zanje podana domneva insolventnosti. To je skoraj 16 odstotkov vseh gospodarskih družb in samostojnih podjetnikov, za katere so razpoložljivi finančni rezultati za leto 2023.
"Ta relativno visok odstotek ni ravno najboljša popotnica za prihajajoče nepredvidljivo obdobje, še zlasti problematično pa je, da ostali izsledki te analize že sedaj nakazujejo na poslabšanje stanja, kar pomeni, da se bo to z veliko verjetnostjo poznalo že v finančnih rezultatih za poslovno leto 2024," pravijo v Prvi bonitetni agenciji.
Na 30. september letos je imelo aktivno blokado na vsaj enem transakcijskem računu 4041 gospodarskih subjektov, kar je šest odstotkov več kot leto prej. Vsaj en dan aktivne blokade na vsaj enem transakcijskem računu je imelo v prvem devetmesečju letos 14.637 gospodarskih subjektov oz. 10 odstotkov več kot v enakem obdobju lani.
"Te številke kažejo na poslabšanje plačilne discipline med gospodarskimi subjekti oz. na splošno poslabšanje zmožnosti poravnavanja zapadlih obveznosti do dobaviteljev. To je razlog, da t.i. neplačniki na koncu pristanejo v blokadi," zaključujejo v Prvi bonitetni agenciji.
