Na javno naročilo, objavljeno v začetku marca, sta sicer prispeli ponudbi konzorcija z družbo SŽ-Železniško gradbeno podjetje (SŽ-ŽGP) na čelu, ki je ponudil, da bi dela izvedel za nekaj manj kot 247 milijonov evrov z davkom, in družbe VOC Objekti, ki bi dela opravila za 259,6 milijona evrov. Ker sta ponudbi presegali ocenjeno vrednost, so na direkciji konec pomladi sprejeli odločitev o neoddaji naročila, nato pa so s ponudnikoma izvedli konkurenčni postopek s pogajanji. Nedavno so mediji pisali, da so na koncu pogajanja potekala le še s konzorcijem na čelu s SŽ-ŽGP, v katerem so še Kolektor Igin, CGP in GH Holding. Kot so sporočili iz direkcije, so zdaj posel dokončno oddali tej skupini izvajalcev, končna dogovorjena cena pa je 199,9 milijona evrov brez davka oz. 243,9 milijona evrov z DDV. Odločitev sicer še ni pravnomočna.
Obenem je izbrani konzorcij poleg ponujene končne izpogajane cene po pojasnilih direkcije predlagal tudi skrajšanje roka dokončanja del in pridobitve potrdila o prevzemu s 24 na 22 mesecev od uvedbe v delo, tako da bodo lahko izpolnjeni pogoji za črpanje sredstev iz mehanizma za okrevanje EU po koronski krizi v okviru izvajanja načrta za okrevanje in odpornost.
Marčni razpis za osrednji del prenove ljubljanske železniške postaje je bil sicer drugi. Prvi razpis je direkcija objavila novembra lani. Že takrat sta ponudbi oddala konzorcij pod vodstvom SŽ-ŽGP ter VOC Celje. Ponudba konzorcija je znašala 260,8 milijona evrov z davkom, ponudba VOC Celje pa 295,2 milijona evrov. Direkcija je obe ponudbi na prvem razpisu zavrnila kot previsoki, saj sta še bolj očitno presegali ocenjeno vrednost.
Osrednji del prenove železniške postaje bo predvidoma obsegal gradnjo novega nadhoda s postajno dvorano z dvigali, tekočimi stopnicami ter tekočimi trakovi za hitrejši prehod čez nadhod, ki bo omogočal povezavo za pešce med centrom mesta in Bežigradom. V postajni dvorani so predvideni prostori za prodajo kart, čakalnica za potnike in sanitarije. Skupna površina predvidenih objektov nadhoda s postajno dvorano je 13.665 kvadratnih metrov.
Ob tem je predvidena še nadgradnja tirne infrastrukture, prenova signalnovarnostnih naprav ter rekonstrukcija obstoječega podhoda z razširitvijo za kolesarje ter dostopi na severni in južni strani in gradnjo dvigal za dostop na perone iz podhoda. Predvidena je tudi nadgradnja peronske infrastrukture s prilagoditvami za gibalno ovirane osebe.
Kaj o vsem tem pravim župan MO Ljubljana?
Ljubljanski župan Zoran Janković je na današnji novinarski konferenci obžaloval, da je od razpisa do končne izbire poteklo toliko časa, verjame pa, da se bo konzorcij s SŽ-ŽGP na čelu potrudil, da ga izvede celo v 18, ne 22 mesecih, saj ne bo le graditelj, temveč tudi uporabnik.
Mestna občina Ljubljana (Mol) je po njegovih besedah sicer v velikem pričakovanju informacije o časovnici prenove železniške proge na območju Orto bara. Od te so namreč odvisna dela na več projektih v prestolnici, med drugim širitev podvoza Šmartinske ceste pod železnico.
V načrtu je denimo razpis zaradi rekonstrukcije drugega dela Linhartove ceste od Matjaževe ulice do krožišča na Žalah, ki naj bi bila ob ustreznem vremenu končana do marca, sledile naj bi Flajšmanova, Zvezna in Povšetova ulica, nato pa manjši popravki na Savski cesti. Predvidena je tudi dopolnitev Šmartinske ceste, čakajo pa še projekt od stika Savske ulice in Šmartinske ceste proti Orto baru. "Tam se dogaja ključna sprememba," je opozoril Janković.
Po njegovih besedah nato za prenovo ostaja še Masarykova cesta. Hiše na levi strani (iz smeri Resljeve ceste proti Orto baru) je Mol že odkupila, lastniki teh objektov pa se bodo do maja selili v objekt na Šmartinski cesti. Na občini želijo Masarykovo popravljati v času, ko bo tekla prenova železniške proge pri Orto baru, tega dela Ljubljane namreč ne želijo zapirati dvakrat.
Prva faza že poteka
Medtem že poteka prva faza nadgradnje največje železniške postaje v državi, ki je tudi nepogrešljiv člen železniškega omrežja v državi. Gre za gradnjo nadomestnega in razširjenega železniškega nadvoza nad Dunajsko cesto s spremljajočimi deli na tirni infrastrukturi. Ta projekt naj bi bil zaključen do konca leta.
Obenem so na območju železniške postaje stekla tudi dela v okviru na 350 milijonov evrov ocenjenega komercialnega projekta Emonika, kjer je prek družbe Mendota investitor madžarska bančna skupina OTP. Sledila bo tudi gradnja nove avtobusne postaje, kjer so investitor Slovenske železnice, prihodnjih nekaj let pa bo območje tudi veliko gradbišče, ko gre za obnovo komunalne in cestne infrastrukture.
