V tej zgradbi danes deluje Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor, sicer najmanjša javna kulturna ustanova v Sloveniji. "Vsi zaposleni v Sinagogi Maribor smo Slovenci, zato ne moremo grafitov na naši zgradbi ocenjevati kot Judje. Kot Slovenci najostreje zavračamo vsebino grafitov," je na Facebooku zapisalHajdinjak zapisal direktor Sinagoge Maribor Boris Hajdinjak.
"Takšna dejanja sovraštva so nesprejemljiva in jih najostreje obsojam. Mariborska sinagoga je javni zavod v kulturi, spomenik državnega pomena in ena najstarejših ohranjenih sinagog v srednji Evropi. Varovanje njenega dostojanstva je odraz naše zavezanosti k spoštovanju zgodovine, kulture in sobivanja," je navedla ministrica za kulturo Asta Vrečko.
Policisti so bili o dogodku obveščeni včeraj. V zvezi s primerom zbirajo obvestila zaradi suma storitve dveh kaznivih dejanj, in sicer javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti (297. čl. KZ-1) in poškodovanja ali uničenja stvari, ki so posebnega kulturnega pomena ali naravne vrednosti (219. čl. KZ-1). Opravljen je bil ogled kraja, pri čemer je bilo ugotovljeno, da je po nestrokovni oceni nastalo za več kot 1500 evrov gmotne škode.
Zanimivosti
Ozaveščenost o pomenu zavarovanj se v Sloveniji iz leta v leto povečuje
Kdor protipravno poškoduje ali uniči stvar, ki je posebnega kulturnega pomena, naravno vrednoto ali drugo zavarovano naravno bogastvo ali stvar, ki je javna dobrina, se kaznuje z zaporom do petih let.
Kdor javno spodbuja ali razpihuje sovraštvo, nasilje ali nestrpnost, ki temelji na narodnostni, rasni, verski ali etnični pripadnosti, spolu, barvi kože, poreklu, premoženjskem stanju, izobrazbi, družbenem položaju, političnem ali drugem prepričanju, invalidnosti, spolni usmerjenosti ali katerikoli drugi osebni okoliščini, in je dejanje storjeno na način, ki lahko ogrozi ali moti javni red in mir, ali z uporabo grožnje, zmerjanja ali žalitev, se kaznuje z zaporom do dveh let.
