Na računu koprskega sodišča je 800 tisoč evrov že dobra tri leta. Sergej Racman, ki je bil v začetku septembra 2021 še v priporu, je poskrbel za nakazilo po tem, ko je senat ugodil predlogu, da ukrep pripora nadomesti z varščino in s plačilom zajetnega kupčka denarja na poseben račun sodišča. Za zapahi koprskega pripora se je poslovnež znašel po tem, ko so ga na podlagi mednarodne tiralice novembra 2020 deportirali iz Kanade.
Racman je že pred to odločitvijo senata poskušal sodišče prepričati, da mu odpravi pripor zaradi begosumnosti, in je v zameno ponujal nepremičnine svoje soproge, a sodišče na to ni pristalo. Tožilstvo se tudi sicer ni strinjalo z odpravo pripora, a je višje sodišče odločitev glede varščine potrdilo in Racman je lahko zapustil pripor.
Pred razglasitvijo sodbe začel prestajati drugo kazen
Pred koncem sojenja v zadevi Marina pa je postala pravnomočna sodba ljubljanskega okrožnega sodišča v zadevi Kolosej, po kateri je moral znova za zapahe – marca letos je začel prestajati dveletno zaporno kazen na odprtem oddelku zapora na Dobu. Na obravnave v Koper je prihajal sam, saj je imel proste izhode.
Konec maja se je sojenje v zadevi Marina končalo, senat je obtožene – poleg Racmana še Jožeta Kojca, Dejana Šurbka in Vesno Ternovec – zaradi zlorabe prostitucije v hudodelski združbi obsodil na zaporne kazni. Senat je presodil, da poslovni model, ki so si ga zamislili trije poslovneži v klubu Marina na Ajševici, ni zakonit.
»Stvari je treba poimenovati s pravimi besedami,« je sodnica Tatjana Cvetičanin poudarila v obrazložitvi sodbe. Prostitutke oziroma spolne delavke so v klubu imenovali gostje, a je senat ugotovil, da so v klub hodile delat. »Glavna dejavnost kluba je bila prostitucija,« je pojasnila sodnica. Ta je poganjala promet kluba.
Vsem štirim zapor zaradi prostitucije
Racmanu je senat prisodil štiri leta in pol zapora, ker pa ga je ljubljansko sodišče v zadevi Kolosej obsodilo na dve leti zapora, mu je izrekel enotno zaporno kazen petih let in desetih mesecev. Kojcu je prisodil štiri leta in štiri mesece zapora, enako kazen je dosodil Šurbku. Na dve leti in dva meseca zapora pa je senat obsodil Vesno Ternovec.
Racmanu, Kojcu in Šurbku je izrekel še denarne kazni. Za odgovorno kaznivega dejanja zlorabe prostitucije je spoznal tudi družbo Cratos in ji prisodil 100.000 evrov kazni. Sodba še ni pravnomočna. Pritožbe sta po razglasitvi sodbe napovedala tako tožilstvo kot obramba. Na računu sodišča je ostala tudi Racmanova varščina.
Njegova obramba jo je poskušala odpraviti že lani spomladi, vendar senat predlogu ni ugodil, saj je ocenil, da Racman hodi na obravnave zaradi varščine.
Obramba: begosumnosti ni več
Racmanov zagovornik pa se je po razglasitvi sodbe pritožil na sklep senata, ki ni ugodil predlogu, da varščino vrnejo. Višjim sodnikom je predlagal, da sklep o odreditvi varščine odpravijo in varščino »vrnejo osebam, ki so jo dale«, ali pa zadevo vrnejo senatu v ponovno odločanje. Vendar so višji sodniki pred kratkim ocenili, da pritožba ni utemeljena.
Obramba je v pritožbi izpostavljala, da Racman prestaja zaporno kazen v drugi zadevi in torej ni več begosumen. »Begosumnost po naravi stvari preneha vedno, ko oseba nastopi prestajanje prostostne kazni, saj ta že sama zase pomeni takšno omejitev osebne svobode, ki izključi verjetnost, da bi obsojenec pobegnil,« so navedbe obrambe povzeli v sklepu višjega sodišča v Kopru.
Senat okrožnega sodišča se s tem ni strinjal, saj je ocenil, da prestajanje zaporne kazni v drugi zadevi begosumnosti ne odpravlja. Prav tako ne preprečuje možnosti pobega, saj to – tako senat – preprečuje prav varščina. Ta je tudi zagotovilo, da se bo kazenski postopek pravnomočno zaključil in se bo kazen, če bo sodba postala pravnomočna, tudi izvršila.
Tudi višje sodišče je poudarilo, da se skrajni rok, do katerega lahko traja varščina, nanaša na začetek prestajanja zaporne kazni v zadevi, v kateri je bila varščina dana. »Pritožniki nimajo prav, da nastop zaporne kazni (v drugi kazenski zadevi) izključi begosumnost, ker je obtoženec (že) zaprt,« so zapisali v anonimizirani odločbi. Višji sodniki so se strinjali z oceno senata, da prestajanje zaporne kazni na odprtem oddelku z možnostjo prostih izhodov ne preprečuje možnosti pobega, ampak tega odvrača prav varščina.
