Primeri odkritih spolnih zlorab otrok zaradi njihove zaščite pogosto ostanejo skriti za zaprtimi vrati sodnih dvoran. Tako je bilo tudi s sojenjem moškemu, ki so ga policisti aretirali pred dobrimi tremi leti, preiskovalni sodnik pa je zanj odredil pripor. Na novogoriškem okrožnem sodišču so nam pojasnili, da obsojeni moški zaporno kazen prestaja od maja predlani. Sodišče ga je zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na otroka obsodilo na osem let zapora, višje sodišče je pritožbo njegove zagovornice zavrnilo. Pravnomočno sodbo pa je konec lanskega leta potrdilo še vrhovno sodišče, ki je zavrnilo zahtevo za varstvo zakonitosti.
Obsojeni je hčerki grozil, bil je brezčuten, vztrajen, preračunljiv
Spolne zlorabe so se začele, ko je bila hči obsojenega stara 12 let, in so trajale pet let. Oče je imel z njo spolne odnose oziroma jo je posiljeval, jo otipaval po intimnih delih telesa ... in ji hkrati grozil, da ne sme nikomur povedati, kaj se dogaja. Sodišče je pri odmeri kazni upoštevalo številne oteževalne okoliščine. Spolne zlorabe so bile dolgotrajne, kontinuirane in so se ponavljale, obsojeni je bil vztrajen, brezobziren, preračunljiv, brezčuten in je hčerki še grozil, je zapisano v sodbi koprskega višjega sodišča (v kateri je identiteta obsojenega zakrita). Med olajševalnimi okoliščinami je sodišče navedlo le, da obsojeni še ni bil kaznovan in da je dejanje celo delno priznal.
Sodišče ni spregledalo niti posledic, ki so jih zlorabe pustile na zdravju oškodovanke. Višji sodniki so ocenili, da je osemletna kazen primerna. »V tako odmerjeni kazni se pravilno odraža stopnja obtoženčeve krivde, zato v odločitev o kazenski sankciji ni treba poseči,« je ocenil senat višjih sodnikov, ki ga je vodil Aleš Arh, člana pa sta bila Mara Bristow (poročevalka) in Vitomir Bohinec. Presodili so, da je prvostopenjsko sodišče pravilno in popolno ugotovilo vsa dejstva in dokaze ter zanesljivo ugotovilo, da je obtoženi storil očitano kaznivo dejanje.
Obramba o sumu, da je bil neprišteven ali zmanjšano prišteven
Zagovornica je v pritožbi med drugim oporekala odločitvi okrožnega sodišča, ki za obtoženega ni imenovalo izvedenca psihiatrične stroke, saj naj bi obstajal sum, da je bil neprišteven oziroma bistveno zmanjšano prišteven. Tožilka je v odgovoru na pritožbo med drugim zapisala, da je oče vedno pazil, da sta bila s hčerko sama in da ju ne bi kdo zasačil. Takšne priložnosti je vedno izkoristil, kar kaže, da je ustrezno razumel svet okoli sebe in je imel svoje ravnanje v oblasti. Očitno se je zavedal, da njegova ravnanja niso sprejemljiva, in je zato vse skupaj skrival.
Hotel jo je kar sam poučiti o spolnosti
Prav tako je sodišče ovrglo navedbe, da je ravnanja obsojenega sprožil določen dogodek, ki naj bi ga napeljal na misel, da mora hčerko zaščititi pred drugimi fanti, in to tako, da jo kar sam pouči o spolnosti. Po navedbah zagovornice pa takšno razmišljanje vzbuja sum, da gre za duševno manj razvito sposobnost razumevanja kulturne ravni družbe, v kateri živi, in da očitno ni sposoben dojemati razlogov, ki jih naša kultura upošteva pri zaščiti otrok. A sodišče ni imelo dvoma, da je moški razumel, da je takšno poučevanje otrok o spolnosti nesprejemljivo in prepovedano, saj hčerki sicer ne bi grozil, da mora molčati.
Tudi bližnja sorodnika obsojenega nista povedala ničesar takega, kar bi vzbujalo dvom o njegovi prištevnosti oziroma pričalo o bistveno zmanjšani prištevnosti. Moški je hodil v službo, z ženo sta si zgradila dom. Glede trditev o morebitnem posttravmatskem sindromu oziroma drugih motnjah ali poškodbah možganov, ki bi bile posledica preživetja vojnih grozot v BiH v obsojenčevi mladosti in bi vplivale na njegovo razumevanje, pa so višji sodniki ocenili, da gre le za posplošena ugibanja zagovornice. Višji sodniki so se strinjali, da je bil predlog za imenovanje izvedenca psihiatrične stroke neutemeljen.
O izpovedi dekleta niso imeli nobenih dvomov
Odvetnica je v pritožbi med drugim izpostavljala, da oškodovanka zaradi svoje neizkušenosti ni mogla pravilno opisati tega, kar ji je počel oče, a so tudi višji sodniki ugotovili, da je dekle tako v preiskavi kot na glavni obravnavi dogajanje opisovalo enako in natančno ter ni pustilo nobenega prostora za drugačne interpretacije ali dvom v njeno sposobnost ustreznega opisa očetovih dejanj.
Iz sodbe višjega sodišča je še razbrati, da naj bi obsojeni večino očitkov iz obtožbe v zagovoru priznal. Nekatera dejanja pa je poskušal omiliti. Glede dogodka, ko naj bi v nožnico hčerke vtikal prste, je menda v preiskavi sprevrženo izjavil, da v spolovilo ni vtikal celih prstov, temveč le za centimeter ali dva.
