Tako kot nekdaj, so tudi danes dizelski agregati pri porabi še vedno v prednosti pred bencinskimi. Največji krivec za to so izgube zaradi dovoda zraka.
Cilj proizvajalcev motorjev je doseči karseda neodvisen nadzor ventilov brez zavirajočega učinka dročnikov. Hkrati bi morali biti popolnoma prilagodljivi, kar pomeni, da bi se brez toge povezave z motorno in odmično gredjo prilagajali različnim režimom agregata.
BMW je s tem namenom že pred desetimi leti vpeljal svoj sistem, poimenovan Valvetronic - dandanes pa je na voljo tudi že nešteto različnih variant, od dvojnega Vanos sistema do selektivno delujočega elektro-hidravličnega sistema Multiair pri Fiatu.
Sedaj pa je podjetje Kolbenschmidt Pietburg (KSPG) predstavilo polno prilagodljiv sistem Univalve, ki naj bi poskrbel za 12 odstotkov nižjo porabo. Prednost sistema Univalve: Izkorišča največji učinek ob vstopu - kot tudi izstopu zraka. Inženirji so potrdili, da se lahko le s skupno uporabo izkoristi potencial zasnove. Univalve je namenjen uporabi v manjših agregatih z veliko močjo (motorji po principu ''downsizing-a''). To so predvsem prisilno polnjeni 4-valjniki, pri katerih je izpust CO2 vedno bolj pomemben. Popolna prilagodljivost vstopa in izstopa zraka pa omili tudi nekdanji večni konflikt, ustvarjen iz želje po nizki porabi in visokem navoru v spodnjem delovnem območju ter večje ostrine in moči v višjih vrtljajih.
Toda kje je torej napredek? Iz strani proizvajalcev predvsem pri stroških proizvodnje, manjših trenjih samega sistema in s tem povezanih manjših izgubah. Univalve naj bi bil tudi zelo odporen na visoke vrtljaje - brez problema naj bi omogočal vrtenje agregata do 8.000 vrtljajev v minuti.
