Profimedia

Nik in Tian, dijaka ljubljanske gimnazije, Snapchat uporabljata vsak dan. Profil sta si ustvarila že pri dvanajstih letih, kar je pri mladih v teh časih že precej običajno. Čeprav je bila funkcija Snap Map prisotna že takrat, so jo začeli redno uporabljati šele pozneje, predvsem zaradi praktičnih razlogov. Deljenje lokacije uporabljata predvsem zato, da preverita, kje se nahajajo prijatelji, s katerimi sta zmenjena, ali preprosto iz radovednosti.

Deljenje lokacije: praktično ali tvegano?

Snap Map omogoča, da uporabniki v živo spremljajo, kje se nahajajo njihovi prijatelji. "Če si z nekom zmenjen, spremljaš lokacijo, kje je, koliko časa bo še rabil do tebe. Pa tudi če ti je dolgčas, pogledaš, kje so tvoji frendi," pojasni Nik.

Uporabnik lahko sam izbere, kdo lahko vidi njegovo lokacijo. Osnovna nastavitev sicer omogoča možnost, v kateri je lokacija nevidna za vse. Lahko pa vsak tudi določi, katerim najbližjim prijateljem dovoli vpogled.

Uporaba Snap Map se zdi dijakoma predvsem koristna. "Pa saj se ti odločaš, kdo lahko vidi tvojo lokacijo," pravita. A ko izpostavimo možnost zlorabe, denimo, da se nekdo pretvarja, da je nekdo drug, in dobi dostop do tvoje lokacije, postaneta previdnejša. "Ja, to bi pa bilo malo nevarno. Če se recimo nekdo lažno predstavi, ti pa mu dovoliš dostop do svoje lokacije … je lahko to zelo nevarno," razmišlja Tian. "Ampak vse je odvisno od uporabnika. Če se ti zdi nevarno, si pač aplikacije sploh ne naložiš."

Kaj pa, ko gre zares narobe?

Oba dijaka potrdita, da so se med njihovimi vrstniki že zgodili incidenti na družbenih omrežjih. "Moj sošolec se je enkrat pretvarjal, da je profesor. Naredil si je lažen profil, se predstavljal kot on in uporabljal njegovo ime, objavljal celo video posnetke, ki jih je posnel med poukom… profesor ga je hotel tožiti," pripoveduje Nik.

Drugi, še bolj grozovit primer pa opisuje Tian: "V osnovni šoli je en starejši fant, ki je bil malo poseben, dobival gole slike, ker se je nekdo pretvarjal, da je punca. Na koncu je poslal svojo sliko nazaj, oni pa so to delili po celi šoli naprej. To je bilo grozno."

Profimedia

"Pred poukom oddajamo telefone, nekateri pretentajo učitelje tako, da oddajo stare"

Zaradi vprašanj nadzora nad družbenimi aplikacijami smo odprli debato tudi o uporabi mobilnih telefonov v šolah in med poukom. V Nikovi in Tianovi šoli morajo dijaki ob začetku vsake šolske ure telefone oddati učitelju.

 "Nekateri oddajajo fake telefone, svojega pa skrivajo. Meni se to zdi nemoralno in tega ne podpiram, sam tega ne delam," pove Tian. Po njunem mnenju bi v srednji šoli telefoni morali biti dovoljeni, dokler ne motijo pouka. "Če si že dovolj zrel, veš, kdaj moraš poslušati. Pa če ti je dolgčas, vsaj gledaš v telefon in ne motiš drugih," razloži Tian. "Pa če imaš kakšno pomembno stvar, je bolje, da to urediš takoj, kot da razmišljaš o tem celo uro," še doda Nik.

Ali bi morali socialna omrežja prepovedati za mlajše od 16 let?

O mlajših uporabnikih družbenih omrežij menita, da popolna prepoved uporabe do 16. leta ni najboljša rešitev. Po njunem mnenju bi bila omejitev nekje do konca osnovne šole primernejša. Menita, da je osnovna šola čas osebnostnega razvoja, kjer lahko prekomerna uporaba aplikacij mladim prej škoduje kot koristi. Srednja šola pa je že drugačen svet, kjer naj bi bil posameznik bolj zrel in sposoben samostojnega odločanja. "Ko prideš v srednjo šolo, si že bolj zrel in znaš bolje ločiti med pravim in napačnim," sta prepričana.