Arhiv Štajerskega Tednika

Potica je izrazito praznično pecivo. Najprej je bila poznana kot praznični kruh. Podobna peciva so se začela uveljavljati že v srednjem veku, pravo tradicionalno okroglo slovensko potico pa so začeli peči v 19. stoletju. Podobni kolači in šarklji so sicer značilni tudi za kraje drugod, vendar pa je potica, kot jo poznamo pri nas, nastala na slovenskem območju.

Suzana Črešnik, ki se ukvarja s peko in prodajo potic, ima ravno v tem mesecu še posebej veliko dela. Kot pravi, ne mine dan, da ne bi zamesila testa in spekla nekaj potic. »Večinoma se vračajo iste stranke, doma imamo svojo trgovinico, kjer prodajamo stvari, sicer pa izdelke prodajamo tudi v nekaterih trgovinah,« razlaga Črešnikova.

Kot pravi Suzana Črešnik, pa je že nekaj let med strankami bolj kot klasična orehova potica priljubljena potratna potica: »Potratna potica je zahtevnejša, zato se peke marsikatera gospodinja ne loti.«

Za dobro potico so ključne kakovostne sestavine. Po mnenju izkušene pekarice se namreč ravno po kakovostnih orehih loči dobra domača potica od tiste iz trgovine. »Tiste potice iz trgovin po nizki ceni že nimajo pravih orehov. Vemo, da uporabljajo ekstrakte, v katere namakajo krušne drobtine in jih predstavljajo kot orehe,« je kritična Črešnikova, ki sama pri orehih nikoli ne varčuje. Potica bo res dobra le, če bo razmerje pravo, in sicer za kilogram testa kilogram orehov.

In še njen recept:

Preberite več v petkovem Štajerskem tedniku