Igraj igro, to je vse, kar hočejo od tebe. Kres se lahko prižge na najbolj neobljudenih mestih, in če malo bolje pogledaš oziroma če ustaviš pogled, ostane celo življenje, ki od tebe zahteva le to, da obstaneš na mestu vsaj tako dolgo, kolikor je vse okoli tega kadra zabavno, pomembno, iskrivo in radodarno.

Statika, ljubim ta pojem, ker v nas prebuja občutek nelagodja, sramu, patetike in še nekaj besed, ki naj ne bi bile človeku primerne. Še raje imam besedo nazadovanje, ker to pomeni, da se kaj še lahko popravi, pa ne da bi to bilo potrebno, saj usoda skrbi za nas.

In si mislim, zakaj pa ne bi mi skrbeli za njo. Saj to imamo v sebi. Hrepenenje po tem, kaj prinaša novi dan, zamenjajmo s tem, da je vsak dan isti in da ponuja isti kader, tisti, ki nam gre najbolj na živce, tisti isti dolgočasni ton, ki tako slikovito ponazarja prisotnost boga. Muzika..., zato jo imam tako rad, ker te samo en ton lahko pripelje v stik, ne z njim, ampak s seboj. Španska muha, to tudi baje pomaga, a vseeno se raje ugriznem za moda. Naj me odpihne najbolj leden veter in me zgrizejo najbolj žejni komarji, če si vsake toliko ne zaželimo enega kresa (od krvi in mesa). Pa dude, pa ples, pa jutri zdelan v službo (nekateri), pa nasmeh, ki ga ne moreš skriti, in ogenj..., ne vino, ogenj...

Stara pesem, druge note. Če zmanjka radenske za špricer, moraš piti čisto vino. Če skriješ svoj pravi jaz, se pojavi kolega, ki skrbi za ekipo. Ne da bi hotel, se prepustim napetosti kot moji najbolj zvesti prijateljici.

Saj ženske razumejo (nekaj časa), potem pa gredo v Mercator. In potem je trava bolj zelena in jaz sem bolj znosen. Zavoljo vseh, ki bi še kdaj hoteli občutiti zemljo pod nogami, se odpovedujem svoji travmi in obljubim, da bom ohranil upanje v jutrišnji svet. Preudarno? Pretenciozno? Jebi ga, ne bom kupil nove sreče, bom pač ohranil upanje. Tragično? Ma, ni tragično, ampak nujno potrebno. Sicer pa lahko igramo igro, se bom naučil, bom najel trenerja, skoncentriral se bom..., nisem menda toliko neumen. Skrušen bom priznal poraz in bom začel hoditi v fitness. Vsi ti mladi jagenjčki in kozlički bodo postali preteklost, priloga bo postala glavna jed. In jaz se bom tudi znašel na meniju, samo treba me bo dobro "nagvircat".