V Velikem Lipovcu, majhni vasi na obrobju žužemberške občine, je kar pet večjih kmetij, ki se ukvarjajo z živinorejo. Marljivi kmetje pridno obdelujejo ta košček Suhe krajine in tako skrbijo, da se površine ne zarastejo z grmičevjem. Kot pravijo, jim ničesar ne manjka, želijo si le, da bi se končno lahko priključili na javni vodovodni sistem, kar jim obljubljajo že več let, a so še vedno brez pitne vode.

Verjetno se marsikomu zdi to v tem času nepojmljivo, a kot pravijo tukajšnji prebivalci, so se na življenje brez vodovoda navadili, vseeno pa komaj čakajo, da ga dobijo. Težava je namreč, ko je daljše sušno obdobje, kakršnemu smo priča od začetka leta, kajti že več mesecev ni bilo obilnejših padavin. Suha zima se odraža v praznih vodnjakih, zato so jim pred dnevi na pomoč priskočili gasilci, da so jim pripeljali vodo tako za živino kot lastno potrebo.

Oglasili smo se pri Jeršetovih, kjer so že dolgo časa zapisani kmetijstvu, saj je imel kmetijo že stari oče. V hlevu imajo približno 70 glav živine, od tega je 40 krav molznic. Vsak drugi dan oddajo približno 1.500 litrov mleka, pove Marjana, ki z možem Edom, hčerko Katarino ter sinom Andrejem in njegovo ženo Vilmo, pomaga pa tudi vnuk Nejc, delajo na kmetiji. Pri njih je poraba vode res velika, saj živali na dan potrebujejo vsaj 4.000 litrov vode, zato imajo kar tri vodnjake, v katere prestrežejo padavinsko vodo, ki se zliva s streh. A ker že od decembra ni bilo pravega dežja, snega pa tudi samo za vzorec, so vodnjaki prazni. »Takšnega pomanjkanja vode že dolgo ni bilo. Spominjam se leta 2003, ko so gasilci k nam kar šestinpetdesetkrat pripeljali vodo. Običajno imamo vode v vodnjakih dovolj vsaj do poletja, letošnje leto pa je obupno. Gasilci so samo za nas v teh štirih mesecih opravili že 30 voženj,« s številkami postreže Marjana in ob tem doda, da je to zanje precejšen strošek. Za 120 kubičnih metrov vode, kar predstavlja 15 voženj, so odšteli kar 600 evrov. »Če ni dežja, to zadostuje za kakšen mesec, potem je treba vodo ponovno naročiti,« še pove.

Od vode, ki jim jo zdaj vozijo gasilci, so odvisni tudi Jarčevi, ki imajo v isti vasi 35 glav živine, od tega 20 krav molznic. »Zdaj z oddajo mleka samo pokrivamo stroške za vodo, ki nam jo pripeljejo gasilci,« pravi gospodar Andrej, ob tem pa doda, da je zadnja položnica za vodo znašala 400 evrov. Trenutno imajo tri vodnjake, razmišljajo pa o gradnji še enega. »Vsako kapljo dežja skušamo prestreči,« poudari.

Še pet milijonov za sekundarni vod

Brez pitne vode niso samo prebivalci Velikega Lipovca. Brez vode iz javnega omrežja so tudi ostale vasi na Ajdovški planoti, kjer živi približno 600 ljudi. To območje je bilo največja lisa v žužemberški občini glede vodooskrbe, zato so pred leti, še v času županovanja Franca Škufce, začeli graditi tako imenovani Suhokranjski vodovod, skupen projekt petih občin, vreden več kot trideset milijonov evrov. Vanj so bile poleg Žužemberka vključene še občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Kočevje in Dobrepolje. Ob začetku gradnje so poudarjali, da bodo vsi prebivalci Ajdovške planote dobili pitno vodo, a pozneje se je izkazalo, da ni povsem tako. Kot pravi zdajšnji župan Občine Žužemberk Jože Papež, je bil lani dokončan primarni vod, vendar vse hiše še ne bodo dobile pitne vode iz javnega omrežja. Ponekod je treba zgraditi še sekundarni vod, po županovi oceni pa bodo potrebovali še dodatnih pet milijonov evrov. »Investicije sami ne bomo zmogli, zato računamo na državno pomoč. V dogovorih smo s pristojnim ministrstvom, vendar trenutno vse zaradi novega koronavirusa stoji,« pravi Papež, ki upa, da bo država prepoznala pomembnost naložbe. Po njegovem mnenju ni veliko takšnih predelov v Sloveniji, kjer prebivalci ne bi imeli vodovodnega omrežja.

V vrtini zmanjkalo vode?

Sicer pa na novo zgrajeno vodovodno omrežje še ni priključen nihče na Ajdovški planoti, pravi župan, a do konca leta naj bi se vendarle večina, ki ima to možnost. Do takrat bodo gasilci predvsem v sušnem obdobju občanom še vedno dovažali pitno vodo. Tudi pred dnevi je stekla akcija, a gasilce je novomeška komunala kmalu obvestila, naj prenehajo točiti vodo iz hidrantov na tistem koncu občine. V javnosti so se takoj pojavila namigovanja, da je v vrtini na Vinkovem Vrhu, ki oskrbuje Dvor z okolico, pozneje pa bo pitno vodo zagotavljala vasem tudi na Ajdovški planoti, zmanjkalo vode. A kot je za naš časopis pojasnil Istok Zorko s Komunale Novo mesto, to ne drži. »Vrtina Vinkov Vrh in celotno novozgrajeno omrežje še nista predana v poslovni najem, je pa vrtina v fazi poskusnega obratovanja, ko se preverja delovanje tehnologije in vgrajenih elementov. Vode na vodnem viru ni zmanjkalo, so pa pred dnevi nastale določene težave zaradi odpravljanja pomanjkljivosti v postopku čiščenja oz. filtracije vode. Posledica je bila zmanjšana količina odvzete vode. Poleg tega so prostovoljna gasilska društva za potrebe gospodinjstev, katerim dovažajo pitno vodo, polnila avtocisterne iz vodovodnega omrežja pod VH Mali Lipovec, kar je povzročilo njegovo izpraznitev. Stanje se je pozneje v sistemu normaliziralo, črpalne količine pa ostajajo enake, kot so bile ob začetku črpanja.«

Tudi župana smo povprašali, ali držijo govorice, da je v vrtini Vinkov Vrh zmanjkalo vode oz. je je samo še za nekaj dni. Dejal je, da so imeli pred dnevi na to temo sestanek z izvajalci in projektanti projekta Suhokranjski vodovod in vsi so mu zagotovili, da je v vrtini dovolj vode, ko bo sistem v polni funkciji, pa bo izdatnost vrtine osem litrov na sekundo.

Članek je bil objavljen 23. aprila v Dolenjskem listu.