»Jeti se je premikal čez močvirje, ko ga je zagledal moj starejši brat Jack,« pove Dave Shealy.

»Rastje je bilo previsoko zame, zato me je brat dal na ramena in takrat sem ga videl. Bila sva le otroka, a vedel sem, kaj vidiva. Izgledal je kot človek, le da popolnoma prekrit z dlako.«

Bitje je do sedaj videl kar štirikrat.

Mož iz Floride danes šteje 50 let. V tem času je postal strasten lovec na jetija in njegov zaprisežen zagovornik. Izmuzljivo bitje je po tistem videl še trikrat. O njem je napisal vodič, se pojavil na raznih TV oddajah, na svojem posestvu postavil središče za raziskovanje jetija in se vmes še oklical za poznavalca.

Julija leta 2000 je uspel bitje tudi posneti: iz zrnatega videa je razvidna dlakava postava, ki se nenadoma požene v tek. Ob tem pripomni, da je bilo v tistem času močvirje zalito z vodo in da človek v takšnih razmerah tako visoke hitrosti ne bi mogel doseči.

Empirični dokazi pa so praktično neobstoječi, saj gre povečini za zgodbe očividcev, te pa v znanstvenih krogih ne držijo vode. Shealy te očitke zavrača, češ da stvari v močvirju hitro razpadejo (denimo kamere za zaznavanje gibanja) in da so Everglades, naravna pokrajina v subtropskih mokriščih v južnem delu ameriške zvezne države Florida, eno izmed največjih tovrstnih območij, ob tem pa še zelo redko obiskanih.

Je Shealy torej vizionar, zavedeni očividec ali zgolj zaslužkar? Pričakovano številni dvomijo v njegovo plat zgodbe. Če izvzamemo samo maloverjetnost obstaja takšnega bitja, njegovi kritiki izpostavljajo zaslužke, ki mu jih jeti prinaša. Leta 2000 se je denimo prijavil na razpis za razvoj turizma na območju, da bi financiral svoje raziskave. Številni so izpostavili posnetek, ki ga je objavil le malo predtem, kar da ni moglo biti naključje. In, končno, da jeti na fotografijah in posnetkih izgleda zgolj kot možakar v opičji obleki.