Arhiv Štajerskega Tednika

„Tisto, kar sem se že doma naučil, sem na fakulteti dopolnil še s teorijo. Z ženo imava tudi svoj vinograd v Majskem Vrhu, ki je namenjen pridelavi penine. Prve steklenice s penino smo napolnili že pred petimi leti. Sicer pa smo v družinsko vinogradništvo, v pridelavo vin pod znamko Vina Rebernišek, vpeti vsi. Poskušamo čim več narediti sami, kolikor se le da,“ je Matejeva zgodba o vinogradu in vinu.

Vinogradnik in vinar je najbolj zadovoljen takrat, ko mu uspe pridelati kakovostno vino. Včasih je zelo težko, vremenske ujme so vse pogostejše. Kakšno leto ostaneš brez pridelka, ker je vse oklestila toča. Lani so rumeni muškat trikrat prebirali. „Na koncu pa je bila njegova kakovost boljša kot v tistih slabših letinah. To je tisti čar, ko se boriš za sleherno jagodo in si na koncu prijetno presenečen nad kakovostjo pridelanega. Tisto, kar pridelamo v vinogradu, v kleti ohranjamo, saj čudeži niso mogoči. Mi ohranjamo vino živo. V vinogradu v Majskem Vrhu, ki ga je podedovala žena, so rasle stare trte še na kolih. Z veseljem sva ga obdelovala. Začela sva kletariti, kisline so bile nekoliko višje, alkoholi pa nižji. Ko sva iskala nasvet pri očetu, kaj s tem vinom, sva dobila odgovor, da so to odlične razmere za pridelavo penin. Najprej sva kletarila z vinom, potem pa sva začela s peninami. Naše penine (Majska penina) so sveže, pitne, malo manj bogate na alkoholu, pridelane po klasični metodi, do porabnika pridejo po dveh letih. Največ prodamo na domu, nekaj tudi v tujino. Naše glavne sorte so sovinjon, rumeni muškat in modri pinot, s katerimi polnimo buteljke. Še vedno pa prevladuje zvrst, litrski program. Vina vinogradništva Rebernišek distribuiramo lokalno in po Sloveniji. Tudi moja vizija je podobna,“ pove Matej Rebernišek.

Preberite več v Štajerskem Tedniku