Arhiv Lokalno.si

Nekoč so naše babice pri pripravi velikonočnih jedi za peko potic in kolačev potrebovale lončene modele, v katerih so spekle del dobrot za praznično mizo. V želji, da vam pokažemo bogastvo raznolikosti in oblik, smo razstavili 32 kosov različnih lončenih modelov, ki so jih nekoč uporabljali v kozjanskih domovih.

Kozjansko je bilo nekoč znano po lončarjih in njihovih izdelkih. V zbirki Kozjanskega parka hranimo kar nekaj primerkov lončenega posodja, ki je bilo v uporabi v kozjanskih domovih. Za večino žal ne poznamo izdelovalcev, vendar lahko rečemo, da je verjetno večina le teh nastala na samem območju uporabe, tako pri lončarjih v Podsredi, na Pilštanju, v Bistrici ob Sotli in še kje. Lončeno posodje je spadalo med cenejšo keramiko in so ga prodajali na sejmih. 

Modeli za pečenje potic, kolačev in šarkljev so bili izdelani iz gline na lončarskem kolovratu ali vretenu. Teh modelov niso uporabljali samo ob veliki noči, a samo ob veliki noči je potrebno k blagoslovu jedi nesti kruh, potico in marsikje na Kozjanskem tudi kolač. Tako je vsaka gospodinja ob tem velikem prazniku v letu nujno potrebovala vsaj dva različna modela, da je lahko pripravila vse za blagoslov jedi. 

Lončenino za praznično peko lahko razdelimo v več skupin, za vse modele pa velja, da so po osnovni obliki okrogli, znotraj loščeni, da je pečena dobrota laže odstopila od modela. Zunanjost modelov ni loščena, razen samega roba. Nekateri modeli so opleteni z žico, s tem so jim želeli podaljšati uporabo v vroči peči.

Prvo skupino sestavljajo modeli za potice. Potica je večji pečen štrukelj iz vzhajanega testa, oblikovan v štruco ali polžasto ali obročasto zvit.

Modeli za potice so večjih oblik, ne preveč visoki in pravi modeli za potice v sredini nimajo tulca. Znotraj so vsi loščeni, rjavo ali zeleno, lošč se nadaljuje še čez rob na zunanjo stran. Dno po navadi ni posebej okrašeno, kot okras služijo vrezane krožnice. Le redki med našimi primerki so opleteni z žico. Z obliko modela je povezana tudi oblika potice, ki je bila nekoč okrogla. Potica je kot povitica prvič omenjena leta  1575.

Drugo skupino predstavljajo modeli za kolač.

Kolač je boljši ali praznični kruh z različnimi dodatki ali nadevi, obročaste ali nizke valjaste oblike.

Modeli za kolač so podobni modelom za potice, a se od njih razlikujejo v toliko, da imajo vedno na sredini tulec. Tudi ti so znotraj rjavo ali zeleno loščeni, in občasno dodatno okrašeni z vrezanimi okrasjem, z ravnimi ali rebrastimi robovi. So tudi veliko večji kot modeli za potice. Kolač je izpričan kot velikonočna jed na Kranjskem v 17. stoletju.

Tretjo skupino predstavljajo modeli za šarkelj. Šarkelj je boljši ali praznični kruh, z vmešanimi različnimi dodatki. Modeli so ožji in višji od modelov za potice. Znotraj so rjavo ali zeleno loščeni, stranice so vedno rebrasto oblikovane, dostikrat tudi dno. Kadar je dno ravno, je pogosto okrašeno z vrezanimi reliefi. Občasno imajo na sredini manjši tulec.

Razen teh oblik poznamo še nekatere posebne modele, ki so bili sestavljeni iz dveh delov. Takšen je model za jagenjčka, ki je služil peki posebnega peciva oz. boljšega kruha. Tega so po pečenju okrasili z beljakovim snegom.  

Lucija Zorenč