R. N.

##IMAGE-3775954##

Na marsikateri šoli med poletnimi počitnicami potekajo vzdrževalna ali investicijska dela, saj je takrat šola bolj ali manj prazna. Tudi na Prevolah so se pred kratkim lotili manjše naložbe, saj so uredili odvodnjavanje meteorne vode v ponikovalnico. S tem bodo letno privarčevali nekaj tisoč evrov, pravi ravnatelj tamkajšnje šole Draženko Šolaja, ki je vesel, da so zadevo rešili še pred začetkom novega šolskega leta.

Težava je bila v tem, da je bila meteorna voda speljana kar v greznico, ta pa je bila zaradi tega hitro polna. »Letno smo jo morali dvakrat prazniti, eno praznjenje pa stane okoli 4.500 evrov, kar je precejšen strošek za nas,« pojasnjuje ravnatelj in dodaja, da jim drugače greznice verjetno ne bi bilo treba prazniti vsako leto. Tudi na občini se zavedajo, da je bil to nepotreben strošek, zato so zavzeto pristopili k odpravi problema. »Za nas je vsak evro, ki ga lahko takole privarčujemo, pomemben. Ne vem, zakaj se že prej to ni uredilo,« se sprašuje župan Jože Papež.

Meteorno vodo z novejšega dela šole so zdaj speljali tako, kot bi moralo biti narejeno že pred leti, ko so gradili telovadnico. »S starega dela šole pa bo meteorna voda še naprej odtekala v greznico, kajti objekt je bil zgrajen pred več desetletji in ni povsem jasno, kako potekajo cevi. Če bi hoteli videti, kako so jih speljali, bi bilo verjetno treba prekopati dvorišče pred šolo,« razloži Šolaja. Ob tem dodaja, da ga veseli, da ima novo vodstvo občine posluh za njihove potrebe, zadovoljen pa je tudi, da so jim končno le zarisali parkirna mesta, kar so v preteklosti že večkrat predlagali.

Na Prevolah se še zelo dobro spominjajo poplav pred skoraj dvema letoma, ko je v stranišču mansarde počila cev kotlička. Voda je pod pritiskom tekla po stenah in skozi strop navzdol ter zalila kar nekaj spodnjih prostorov. Največ škode je bilo v knjižnici, kjer je bilo treba v celoti zamenjati parket, uničen pa je bil tudi del knjižnega gradiva. »Proti koncu tistega leta je sledil še vetrolom, ki je razkril streho garaže, telovadnico in tudi šolo,« še dodaja ravnatelj.

Po njegovih besedah je sicer šola v precej dobrem stanju, a v naslednjih letih bi bilo nujno obnoviti kuhinjo, ki je »na robu obratovanja«. »V zadnjem obdobju smo sanirali dve vodovodni cevi, ki sta bili tako dotrajani, da sta dejansko zgnili, zato je voda tekla po steni navzdol. Dotrajana je tudi keramika, nekaterim napravam, kot je na primer pomivalni stroj, pa so verjetno šteti dnevi,« razmere v kuhinji oriše Šolaja. Zelo dobrodošla bi bila tudi energetska sanacija šole, saj je ostrešje neizolirano, zato imajo tam velike toplotne izgube, dodaja. Tega se zaveda tudi župan, ki računa, da bo ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport objavilo kak razpis, na katerega bi se lahko prijavili. »Treba bo obnoviti tudi kuhinjo, ki je rak rana te šole, in v naslednjih letih bomo skušali v proračunu zagotoviti denar za njeno posodobitev,« obljublja.

Prevolsko osnovno šolo bo v tem šolskem letu obiskovalo 54 učencev in učenk, v vrtcu pa bo 45 otrok. Letos se jim je prvič zgodilo, da so imeli celo več vpisanih otrok, kot jih lahko sprejmejo, a na koncu, ko so se nekateri starši odločili, da bodo otroke raje vozili drugam, se je izkazalo, da imajo še dve prosti mesti. Ravnatelj je zadovoljen, da starši k njim otroke vozijo tudi iz sosednjih občin in da se rodnost v zadnjih letih na tistem koncu žužemberške občine povečuje, zato se za prihodnost šole ni treba bati.

Članek je bil objavljen 22. avgusta, v 34. številki Dolenjskega list.