##IMAGE-3869931##

Jesen je, mraz je opravil svoje, kostanj je na tleh, pobrati ga bo treba … Zato lepo vabljeni na Kostanjev pohod ...

Pohodniški turizem se je začel v Šentlovrencu kmalu po prvi svetovni vojni. Številni domačini, ki so že tedaj odšli s trebuhom za kruhom v Ljubljano ali še dlje, so se radi vračali domov – z vlakom. Pohodništvu sta najbolj botrovala njihovo domotožje in vračanje s prijatelji v domače kraje. Z domačimi gostinci so kmalu ugotovili, da je mogoče v sožitju – prijetno s koristnim – organizirati izlete v lepo in zanimivo okolico: na Sela Šumberk, na Čatež in Zaplaz ali na Primskovo, pa seveda tudi drugam.

Letos že osmo leto zapored vabljeni na tradicionalni KOSTANJEV POHOD

Izletniška kmetija Kazina

Dolnje Prapreče,1

ŠENTLOVRENC

8212 Velika Loka (Trebnje)

v SOBOTO 27.10.2018 ob 9. uri odhod ( zbor od 8.30-9.00)

Štartnina je 10,00 eur vključuje: HITRI ZAJTRK: kavica, čaj, pecivo; MALICA na poti: ko pohodniki prvič posežejo po počitku (obara) in LIKOF: ko se pohodniki vrnejo nazaj k nam ( pol krvavice, pol pečenice, zabeljeno kislo zelje in pražen krompir).Tudi pečenega kostanja in dobrega mošta ne bo manjkalo..

Štartnina ni obvezna! Prijave zaželjene (zaradi priprave hrane).

Pohod je lažji, traja 4-5 ur ( postanki niso vključeni), štarta se iz našega zadnjega dvorišča in se prav tako vrne nazaj k nam, saj je pot krožna (cca 15km). Pohod bodo vodili izkušeni planinski vodniki PD Trebnje

Prvi postanek bo v Razborah pri Čatežu na kmetiji, kjer imajo sušilnico sadja.

Za vse dodatne informacije in prijave, smo vam na voljo na: 031/422-773 MARINA in 041 521 208 FRENK

PRIJAVA ZAŽELJENA do PETKA 26.10.2018 (zaradi hrane)

Zelo dobra je povezava z vlakom;

v SOBOTO zjutraj vlak iz Ljubljane ob 7.35, kar ni prezgodaj,

na našo železniško postajo pa prispe ob 8.38 uri.

Do nas hodite cca 2 minuti, tako da vam ostane še 20 minut za zajtrk, preden greste hodit.

Odhod vlaka nazaj v Ljubljano je ob 16.32, kar pomeni, da imate uro časa za večerjo, kajti zadnji pohodniki po navadi pridejo v dolino okoli 15 ure.

NEKAJ ZANIMOVOSTI Z NAŠE POTI:

Večina naših krajev skozi katere bomo hodili, pisni viri omenjajo že v 12. stoletju. V glavnem kot last stiškega samostana ali v zapisih o lastništvu in v razmejitvenih listinah takratnih fevdalnih lastnikov.

Manj znano je, da je bilo veliko krajev, vključno s Šentlovrencem, Velikim Vidmom in drugimi kraji v Temeniški dolini, od sredine 13. pa do sredine 18. stoletja v lasti samostana Rein pri Gradcu.

Vinorodni okoliš Lačenberg, ki je sestavni del Razbor, je že od nekdaj pripadal kmetovalcem iz Šentlovrenca, Mačjega dola, Dolge njive … Tudi danes je večina posestnikov vinogradov še vedno iz teh vasi …

Zanimivo je, da so prvo cesto iz Mačjega dola do Lačenberga izdelali prav lastniki teh vinogradov, kar je bilo za trideseta leta prejšnjega stoletja velik gradbeni podvig. Prej je bila do teh krajev samo malo boljša steza.

Med drugim so v Krampljevcu čez potok izdelali brez vsakega betona in železa dva mostova, ki še vedno kljubujeta času in vsem bremenom.

Danes ni več zidanic kot so bile včasih, ko so bile postavljene kot enoprostorne hišice, zložene iz kamna, pokrite s slamo in stisnjene v bregove pod ali nad vinogradi Danes so tu času primernejše!

Tu je strnjenih le nekaj znamenitosti ali posebnosti na pohodu. Še več jih lahko doživite, predvsem pa občutite in vidite z Dolenjskega razglednika in drugih hribov, če boste šli z nami na Kostanjev pohod.

Na Zagriču, točno na prostoru, kjer stoji lovska koča LD Velika loka, je od približno 14. stoletja dalje stal gradič – bolje rečeno utrjeno posestvo. Najprej Turki, nato pa zob časa so ga uničili, v okolici pa je iz kamenja zrasla marsikakšna hiša …

Ko so delali lovsko kočo so postavili klet na istem prostoru kot je nekoč že stala. Valvazor je gradič v svoji Slavi Vojvodine kranjske upodobil kot je na spodnji sliki:

Znameniti čudodelni ljudski zdravilec in duhovnik Jurij Humar je bival na Primskovem od leta 1876 pa do smrti 1890. K njemu so po zdravje prihajali od blizu in daleč. Pa ne samo po zdravje, temveč po nasvete in pomoč za Odpravljanje številnih težav.

Območje od Lačenberga do Sevnega … pa vse tja do Vinjega vrha, je na izrazitem kraškem svetu. Tu je mogoče najti kar nekaj podzemnega sveta. Kazinar je nekoč pri strojnem rušenju stare in izkopu novih temeljev zidanice, odkril veliko podzemno jamo, polno kapnikov … Otroci so jih, ne vedoč za njihov pomen, precej raznesli. Jamo so nato zazidali.

Na Kopačiji (krajevno ime za nižje ležeče sedlo pod Primskovim), je imel njega dni »Kopačijski« Lojze, lastnik gostilne, krasno nedeljsko juho, zaradi katere se je tam ustavil marsikateri izletnik.

Primskova gora (592m), zaradi katerega imena tudi vrhu, ki se sicer imenuje Gradišče, pogosto rečemo Primskovo, ima dolgo in bogato zgodbo. Tu so našli ostaline zgodnjih poselitev (5. in 6. stoletje pred našim štetjem), v srednjem veku pa je bila pomembna postojanka in zatočišče pred zavojevalci. Zlasti pred Turki, ki ga niso nikoli zavzeli. Pripoved pravi, da so prišli samo do Kuklja. Sredi ostankov tabornega obzidja so tri cerkve: Božjepotna Marijina cerkev, cerkev sv Petra in tretja, Miklavževa cerkev, ki so jo dolgo uporabljali kot šolsko poslopje.

ZA DODATNE INGORMACIJE IN PRIJAVE SMO VAM NA VOLJO NA TEL.031/422-773 MARINA ali 041/521-208 FRENK