Arhiv NTRC

Sladoled je starodavna poslastica, ki sega v čase Marca Pola, saj je omenjal mešanico ledu in mleka, ki jo je poskusil na Kitajskem. Ta mešanica je predhodnik današnjih mlečnih sladoledov. V Evropi, od koder ta tradicionalna slaščica izvira, je poraba sladoleda velika. Po podatkih Statističnega urada Slovenije se je v naši državi leta 2022 s proizvodnjo sladoleda ukvarjalo 54 podjetij. Lani smo izvozili skoraj 29.000 ton te ledene osvežitve, uvozili pa več kot 6.000 ton. Za sladoled je bilo junija letos treba odšteti nekoliko manj kot leto prej.

Sladkanje brez slabe vesti

Sodeč po eni od potrošniških raziskav imamo Slovenci najraje kremne sladolede z dodatki, kar se jasno odraža na lestvici najbolj priljubljenih okusov. Prvo mesto zaseda sladoled s piškoti, sledi čokoladni sladoled in nato tisti z okusom karamele. Priljubljen je tudi sladoled z okusom vanilje, medtem ko imamo med sadnimi sladoledi najraje jagodni okus. Kot je še razvidno iz raziskave, najpogosteje posegamo po sladoledih v banjicah in lončkih, sledijo jim ledene lizike, korneti in sladoledi na palčkah. V poletnih mesecih se prodaja sladoleda poveča. V primerjavi z januarjem in februarjem se je prodaja sladoleda junija in julija povečala za 80 odstotkov. Zadnja leta je v naši državi viden porast naročanja sladoleda na dom, saj smo v prvi polovici letošnjega leta pojedli eno tretjino več sladoleda kot lani v enakem obdobju. Ponudba sladoledov se ves čas nadgrajuje in razvija. Ker se veliko ljudi želi sladkati brez slabe vesti, se povečuje priljubljenost sladoledov, ki so narejeni iz 100-odstotnega sadja, vse pogosteje posegamo tudi po sladoledih brez laktoze in veganskih sladoledih.

Približno 200 okusov

Konjičana Iris in Saša Malič, lastnika vitrine naravnega sladoleda Mali čoko, pravita, da njuni gosti najpogosteje izberejo sladoled v sadnih in osvežujočih okusih kot so limona bezeg, mango, jagoda, malina, karibske sanje – mango s pasijonko. Konjičani imajo prav poseben odnos do sladolede, ki sta ga Iris in Sašo poimenovala konjiški zmaj, v njem sta združila okusa lubenice in zelenega jabolka. Ime je dobil po lokalni legendi, kjer zeleno jabolko predstavlja kožo zmaja, rdeča lubenica pa ogenj, ki ga zmaj bruha.

Tudi sama se pogosto osvežita z naravnim sladoledom. Tistim, ki ga pripravita sama, seveda. »Jaz že vrsto let najraje posegam po črnem gozdičku, Sašo pa po »cheesecaku« z gozdnimi jagodami ter limoni in bezgu,« pojasni Iris in doda, da so letošnji prodajni »hiti« sladoledi z okusom kinder buena, arašidov s piranskim solnim cvetom ter črni gozdiček (mlečni cvet s temno čokolado in višnjo), grški jogurt s pomarančo in cimetom ter okusi pistacija in lešnika.

Idej jima ne zmanjka

Iris in Sašo sladoledno ponudbo ves čas bogatita z novimi okusi. »Vsak nov okus je med med ljudmi zelo dobro sprejet. To naju veseli. Vsako sezono ponudiva približno 200 okusov, med njimi so tudi sladoledi z alkoholom, in sicerf gin tonic z malinami, penina Založnik s svežimi breskvami, konjiška modra frankinja z jagodami. Nekateri prisegajo na okuse jugo nostalgije, gre za okuse keksov Domačica, rum ploščice, bajadere, griote, bananka. Skratka, ne zmanjka na zmanjka nama idej za pripravo sladolednih okusov.« (Foto; osebi arhiv družine Malič)

Članek si v celoti preberite v tiskani izdaji Novega tednika, 1. avgust 2024.