Vanesa Jaušovec

Jesensko gnojenje je pomemben ukrep za zagotavljanje zdrave in bujne rasti rastlin v naslednjem letu, zato je priporočljivo, da kmetje gnojijo, ko so tla še topla in rastline lažje absorbirajo hranila. V Sloveniji veljajo časovne omejitve, ki določajo skladiščenje in uporabo živinskih gnojil na kmetijskih površinah, namen teh omejitev pa je preprečiti uporabo gnojil, ki vsebujejo dušik, v času, ko rastline hranil ne potrebujejo, in s tem zmanjšati izpiranje dušika v površinske in podtalne vode. Med 15. novembrom in 1. marcem je na kmetijskih zemljiščih prepovedano gnojenje s tekočimi organskimi gnojili, izjema, ki velja med 15. novembrom in 15. februarjem, je priprava zemljišč za setev jarih žit, trav in travno-deteljnih mešanic ali pomladansko dognojevanje ozimin. Med 1. decembrom in 15. februarjem je prepovedano gnojenje s hlevskim gnojem, v zaščitenih prostorih oziroma rastlinjakih prepovedi ni. Prav tako je od 15. oktobra do 1. marca prepovedano gnojenje z mineralnimi gnojili, ki vsebujejo dušik, izjema je med 1. decembrom in 15. februarjem gnojenje ozimin, vključno s sejanim travinjem. V zaščitenih prostorih oziroma rastlinjakih prepovedi ni.

Izvajanje dobre kmetijske prakse pri gnojenju je v skladu z uredbo o varstvu voda pred onesnaževanjem z nitrati iz kmetijskih virov pomembno predvsem zaradi tega, ker se tako zagotavlja pravilna uporaba gnojil, ki z nitrati ne obremenjujejo okolja, vodotokov, podtalnice in s tem pitne vode, poveča se tudi učinkovitost gnojenja. Zavezanci po tej uredbi so vsa kmetijska gospodarstva, ki izvajajo gnojenje oziroma kmetijska gospodarstva, kjer pri izvajanju njihove dejavnosti nastajajo živinska gnojila ali bioplinska gnojevka ali kompost oziroma digestat, četudi ta ne vsebujeta živinskih gnojil.