Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

Arhiv Lokalno.si

S toplejšimi dnevi se okoli čebelnjakov začno vrteti čebelarji, ki v letošnjem letu nekako s strahom zrejo v žrela panjev. Mineva že skoraj mesec in pol dokaj hladne zime (članek pisan in poslan 12.2., op. ur.), ko čebele ne zapuščajo zimske gruče okoli svoje kraljice matice, ki mora imeti okoli sebe stalno temperaturo do plus 35 stopinj C. Čebelja družina na treh do štirih satih si mora vseskozi prizadevati, da ohranja to potrebno toploto ob stalni zalogi hrane, ki jo prenašajo vedno bliže k matici.

V tem zimskem času, ko čebele mirujejo, imajo čebelarji svoje društvene skupščine. Na skupščini Društva čebelarjev Novega mesta se je zbralo 69 čebelarjev, ki so prisluhnili poročilu blagajnika, tajnika in predvsem predsednika Franca Kobeta. V društvu, ki šteje skoraj 150 članov so veseli, da so ohranili čebelje družine zdrave, da ni bolezni, ki bi onemogočalo pričakovano delo v obdobju, ko bo društvo v letošnjem letu slavilo svojo 110 letnico uspešnega delovanja.

V septembru letošnjega leta bodo vse aktivnosti članov društva usmerjene k praznovanju jubileja, zato najbolj prizadevni člani, vešči gradnje z lesom, gradijo svoj društveni čebelnjak v bližini vasi Gabrje na Gorjancih. Tam  bo prostor za apiterapijo, prostor za izvajanje delavnic dobre čebelje prakse, soba z dvema posteljama, predavalnica in večji zunanji prostor za družabne čebelarske piknike.

V čebelarski praksi veliko pomenijo obiski čebelarskih sejmov v Celju, Bjelovarju, Beogradu, Piacenzi in drugod. Novomeški čebelarji so na teh sejmih redno prisotni.

Narava se prebuja in vsak čas bo zacvetela v vsej barvni lepoti. Čebele so se v letošnji zimi dodobra spočile, saj jim mraz ni dopuščal, da bi zapuščale varno in toplo gnezdo. Sonce in toplota jih bosta privabila na plano in začele bodo iskati prvo spomladansko pašo. Strah čebelarjev je prisoten zaradi varoje, če ni bilo zadostno, pravilno zdravljenje proti temu zahrbtnemu zajedavcu, zato je pomembno sodelovanje z veterinarsko službo. V našem okolju medovite rastline rastejo na poljih, kjer jih kmetje sejejo na večjih površinah, kot so facelija, ajda, detelja, oljna ogrščica, sončnice, ... Teh rastlin v našem okolju ni na pretek, pa še število čebeljih družin je pri nas krepko nad nekim razumnim povprečjem, saj je nekako 20 družin na km2, ko je nekje pričakovan do 5 družin.. Lep vir medičine so  okrasni vrtovi, zasajene grmovnice, skalnjaki, medovite rastline okoli čebelnjakov, okrasna balkonska korita, zeliščni nasadi, parki, in površine zasajene z oljno repico, sončnico.

Čebelarska zveza Slovenije s svojimi aktivnostmi že več let spodbuja sajenje medovitih rastlin. Če razumemo, da so čebele eden najpomembnejših živalskih organizmov na planetu, bomo znali pritrditi pobudi Čebelarske zveze Slovenije, da na svojih lokacijah poskrbimo za saditev medovitih rastlin in tako naredimo nekaj dobrega za ohranitev čebel in okolja v katerem živimo.

Kaj lahko sami naredimo za čebele?

Na pripravljene grede posadimo predvsem trajnice. To so rastline, ki vsako spomlad na novo odženejo, rastejo, cvetijo in jeseni pomrznejo do tal, v zemlji pa ostanejo novi brsti ki odženejo naslednje leto. Dobra lastnost trajnic je ta, da z njimi ni večjega dela in ob pestri zasaditvi je taka greda zanimiva skozi vse leto. Od medovitih trajnic so za čebele pomembnejše črni teloh, spomladanska resa, zlata rozga, žepek, razni sedumi ali homuljice, od dišavnic pa: poprova meta, timijan, žajbelj, sivka in druge.

Na skupščini novomeških čebelarjev je bil podan predlog, da bi eno od krožišč, najraje tisto pri novomeški bolnišnici, skupno z občino, zdravstvom, komunalo in čebelarji zasadili z zgoraj naštetimi rastlinami. Tako bi dosegli večkratni učinek smiselnosti zasajanja takih površin. Združili bi koristno z lepim, mladim bi omogočil, da nekaj več zvejo o koristnosti naše kranjske sivke, če bi  postavili še izobraževalno tablo in opremili prostor s primernimi predmeti iz bogate žive dediščine Slovencev. Lepo bi bilo, če bi naše mesto prejelo naziv čebelam prijazno mesto ob že s tako lepimi zelenimi površinami.

Na skupščini je bilo čutiti, da vodstvo občine ni preveč naklonjeno čebelarstvu, kar mnogi sklepajo iz zapletov pri saditvi in rušenju ter novim zasajanjem obrobja ceste proti Prečni. Zakaj se tu ni upoštevala želja čebelarjev, da se bi sadile v obcestnem delu naštete drevnine.

Ob robovih gred ali robovih pločnikov bi  lahko posadili manjše medeče grmičevje. Sem spada navadna leska, večina vrst vrb, oziroma mačic. Od okrasnih rastlin zelo dobro medijo navadni liguster, bradavec, hibiskus, vse vrste drenov, vse vrste kovačnikov  in mnoge druge.

Zasadili bi  medeče drevnine lipo, vse vrste javorjev, divje češnje,divji in pravi kostanj, od tujerodnih pa  paulovnijo, trnato gledičevko, cigarar ali katalpo, tulipanovec, grmasto amorfo, mehurnik, japonsko soforo in evodijo, pa še nekatere druge.

Naštete rastline so  dobro medonosne in jih je možno kupiti v naših vrtnarijah.

Čebelarska zveza Slovenije bo 300 lip letos skupaj z Mercatorjem poklonila  šolam. Verjetno tistim, katerih zbori so izvajali želeno himno čebelarjev, pesem Lojzeta Slaka, Čebelar. OŠ Center je bila že med njimi.

V Sloveniji je okoli tri tisoč različnih vrst rastlin, vendar pa vse niso enako gospodarsko pomembne za čebelarstvo, od teh jih je za čebele zanimivih okoli tisoč, na katerih lahko najdejo nektar in cvetni prah. Smiselno je posaditi tiste rastline, ki cvetijo in dajejo pelod ter nektar v času, ko v naravi ni paše, čebelarji pravimo, da v času ko v naravi vlada brez pašno obdobje, običajno  v juliju in avgustu.

Vedno večje je povpraševanje po večjih količinah medu vključenega v kakovostne sheme Slovenski med z zaščiteno geografsko označbo (cvetlični in kostanjev med), gozdni med, lipov, hojev med, akacijev med). Trgovska podjetja v svojo ponudbo želelijo vključiti tudi slovenski cvetni prah, tinkturo propolisa in matični mleček. Čebelarjenje je gospodarska veja naše domovine.

Nič ne bi škodilo razmišljanju o »novomeškem medu barve jantarja«, v jantarnem letu 2017, ki ga  mesto praznuje letos.

Slovenija se je v Berlinu predstavila s čebelarstvom, posebej z našo pobudo o Svetovnem dnevu čebel, na sejmu  je bil razstavljen čebelarski paviljon kjer je bilo mogoče opazovati življenje čebel v 3d tehniki in spoznati naše čebelarstvo. Slovenci se lahko v svetu hvalimo z mnogimi začetniki in strokovnjaki čebelarstva - Janšo, Glavarjem, Goličnikom ..

Pridelava čebeljih pridelkov je eden izmed osnovnih ciljev čebelarstva. ki je financiran tudi iz sredstev državnega proračuna in proračuna Evropske unije. 

Kako vse lahko pripravite med za vsakodnevno kosilo ali pa z njimi presenetite ob kaki posebni priložnosti, je napisanega veliko. Le znanje in okusi vas lahko pripeljejo do kombinacij sladkega okusa, ki zagotavlja doživetje. 

Ob branju »londonskega pisma« spoznamo angleško skrb za ekskluzivnost pridelkov in izdelkov, ki se pokaže v ceni. Med z geografskim poreklom, brez primesi doseže večkratno našo ceno ( 8,00 ). Lončki z 250 g takega medu so dobesedno razgrabljeni. Podobno je z marmeladami iz prezrelega, že zavrženega sadja. Razmetavanja tam ni! Vse se splača.

Mladi lahko spoznavajo svetovne trende in si izbirajo za poklic urbano kmetijstvo v mestih. Vse teži k kreativnosti in k novim uporabnikom v lokalnem prehranskem gibanju potrošnikov.

S prihodom toplega vremena bodo  čebele še naprej vestno opravljale svoje osnovno poslanstvo, to je opraševanje rastlin in poskrbele za hrano, ki je za obstoj človeka nujno potrebna.

Danes smo v društvu priča sodobnemu čebelarjenju, številnim inovacijam v tehniki čebelarskih opravil in opreme, ekološkemu čebelarjenju, nenehnemu izobraževanju in skrbi za zdrave čebelje pridelke. Čebelarsko društvo Novo mesto sledi tem trendom. Skrbimo za poučevanje najmlajših čebelarjev, ki jih spremljajo naši mentorji v čebelarskih krožkih na osnovnih šolah.

V januarju nas je obiskala poljska strokovnjakinja za zatiranje varoje. Nabito polna predavalnica priča, kako pomembno je izobraževanje med  čebelarji.

Tudi predlog čebelarja Andreja Severja iz ČD Semič, da se ustanovi sekcija, v okviru ČZS, ki bo skrbela za vključevanje invalidov v čebelarstvo  podpiramo in želimo, da v našem okolju nastane takšna lokalna izpostava.

Še enkrat se vrnimo namenu tega prispevka, da čebelarji Novega mesta odpirajo potrebo, da eno izmed krožišč zasadimo z medovitimi rastlinami in prostor primerno opremimo. Naj bo to izziv nam vsem.

Naj medi! Takšen je čebelarski pozdrav. Nekateri napovedujejo dober letošnji donos, ker ne kaže na zgodnjo pomladansko pozebo. Narava še miruje, ko se prebudi, bo dela povsod okoli čebelnjakov. To nas veseli, krepi in nas dela malček nervozne v teh dneh, ko se ne ve, kam bi se dal. Za čebelarje to ne velja. Priprava satnic, pregled satovja, popravilo panjev, ki smo si jih odnesli v delavnice, branje in izobraževanje. Zdaj je čas za vprašanja in nasvete onih z izkušnjami, znanjem.