Svet24
© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o. - Vse pravice pridržane.

BIO-DINAMIČNA KMETIJA: Vse se je začelo z voluharjem


dolenjski-list
Besedilo in fotografije: Breda Dušič Gornik
28. 4. 2019, 13.30
Posodobljeno
02. 05. 2019 · 20:17
Deli članek
Facebook
Kopiraj povezavo
Povezava je kopirana!
Deli
Velikost pisave
Manjša
Večja

bogovicc_1.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Bogovicc 1
monika_bogovic_na_eni_od_stojnic.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Monika Bogovič na eni od stojnic s svežimi jagodami, ki tudi v teh dneh že zorijo v rastlinjakih na kmetiji.

V najbolj sadjarski slovenski vasi, Arnovem selu, se nahaja tudi Bogovičeva kmetija, ki je zadnjih 30 let samo sadjarska, že deset let je tudi ekološka (certifikat ima od leta 2013) in zadnja tri leta biološko-dinamična, zato je tudi nosilka znamke Demeter. Monika in Jože Bogovič živita od kmetije, od nje pa je delno odvisna tudi upokojena mama. Hčerka Katja se je pred kratkim odselila in si ustvarila družino, tako da zdaj pri delu pomagata le še sin Aleš in njegovo dekle Ina, ki sta zaposlena.

Prvo tržno sadje na kmetiji so bile breskve, ki jih v manjši količini še vedno gojijo, enako kot jagode, ki so jih prvič zasadili leta 1971. Le nekaj let pozneje so zasadili prve nizkodebelne jablanove in hruškove nasade, vmes pa nekaj časa obirali še črni ribez.

Jablane in hruške so po površini še vedno glavna kultura, sicer pa Bogovičevi na 7 ha obdelovalne površine ohranjajo široko paleto sadnih in zadnja leta tudi zelenjavnih kultur, saj poldrugi hektar zemlje namenjajo pridelavi jagod in raznovrstne zelenjave.

MREŽE IN TUNELI

V zdajšnjih nestabilnih vremenskih razmerah so prisiljeni nasade zaščititi s tuneli in mrežami. »Jagode so v tunelih, jablane in hruške pokrite z mrežami, tudi zelenjava je večinoma v tunelih ali vsaj pokrita z mrežo in namakana, zunaj so le krompir, čebula in česen. Če bo vse po sreči, bomo letos pokrili še dva nasada, in tako bo vse sadje pokrito. Je pa to kar težko – če bi na jablanah rasli evri, bi šlo lažje,« se pošali Monika.

v_rastlinjaku.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
Ob mrzlih nočeh družina (na fotografiji Ina in Aleš) jagode v tunelu

Bogovičevi so za naše razmere velika sadjarska in zelenjadarska kmetija, zato nas zanima, kako so se odločili za ekološko kmetovanje. »Ko se odločiš, spremeniš način življenja, in potem je logično, da je cela kmetija ekološka. Če bi preusmerili le del kmetije, bi morali pridelke ločevati,« pojasni Monika.

USTAVITI VOLUHARJA!

Ko vprašamo, ali je k odločitvi prispevala tudi misel o večjem zaslužku, sogovornica odločno pojasni: »Ne, prek denarja nismo gledali, to ni prava pot. Jože je imel določene težave, pogovarjaš se z ljudmi in začneš razmišljati …« Vseeno je od konvencionalnega do ekološkega in celo bio-dinamičnega sadjarja kar velik korak. Kako se zgodi, da se tisti, ki svoje sodobne sadovnjake gnoji z umetnimi gnojili in škropi z vsemi fitofarmacevtskimi sredstvi, kot narekuje stroka, premisli?

»Enostavno začneš razmišljati v to smer, vsekakor pa nam je pospešek dal tudi voluhar, ki je delal izjemno veliko škodo v nasadih,« pove Jože. Takrat namreč ni bilo na razpolago nobenega sredstva, s katerim bi se borili proti njemu, zato so iskali rešitve. Voluharja je treba ustaviti, ne ubiti, kot pojasni Jože: »Ustavili smo ga homeopatsko in potem razmišljali – če nam je to uspelo, se najbrž da homeopatsko narediti še marsikaj drugega.«

druzina_bogovicc_pred_cvetocco_marelico.jpg
Arhiv Dolenjskega lista
  Družina Bogovič pred cvetočo marelico na dvorišču domačije. Ker je bila

Kot doda Monika, z umetnimi gnojili iz zemlje niso mogli dobiti več tistega, kar so želeli, zato je bilo nujno zemljo oživiti. Potrebno je bilo nekaj let, a dokazala sta, da se da, seveda pa sta se ves čas temeljito učila, iskala in brskala, hodila na predavanja in poučne izlete. »Največ sva se naučila iz svojih izkušenj in pri nekaterih ljudeh, ki občutijo in znajo stvari ovrednotiti še drugače, ki vidijo, kako delujejo stvari v naravi. Imela sva srečo, da sva jih spoznala in srečala,« je prepričan Jože. Tudi po desetih letih izkušenj, se še vedno učita, saj je vsako leto drugačno. »Pri delu ni šablone, moraš opazovati, razmišljati, čutiti in se odzivati,« pravita v en glas.

VEČ DELA IN RAZMIŠLJANJA

Če delaš v soglasju z naravo, še ne pomeni, da samo poseješ in nato samo zraste. Kot pravi Monika: »Taka pridelava zahteva več delovnih ur. Prej si šel mimo dreves in tla poškropil, medtem ko zdaj s traktorjem okopavamo, kar gre počasi, in tudi večkrat je treba iti. Pri zelenjavi je veliko pletja, okopavanja in ogrinjanja, v klasični pridelavi pa poseješ korenček in poškropiš proti plevelom na obeh straneh, pa je! Tu je fizičnega dela veliko več, pa tudi razmišljanja, da vse pravi čas opraviš,« pojasnjuje Monika in Jože prida, da je treba slediti tudi kozmičnim ritmom.

Bogovičevi so ugotovili, da se zemlja hitro odzove, spremenita se njena barva in struktura, izginejo trdovratni pleveli in se naselijo tisti fini. »To je neverjetno, to moraš doživeti – koliko deževnikov je notri in vsakovrstnih luknjic!« se razgovori Jože. Razloži še, da se v bio-dinamiki vse prideluje brez fitofarmacevtskih sredstev, na njivi ni golih pasov in zemlja je ves čas pokrita. Drugačna je skrb za zemljo, saj uporabljajo naravne snovi: kompost, preparate in gnoj po Mariji Thun. Rastline spodbujajo z delom na določen dan, odvisno od kozmičnih ritmov. Škodljivce in bolezni obvladujejo, čeprav ne uporabljajo strupov.

bogovicc_3.jpg
Arhiv Dolenjskega lista

DO KDAJ BODO ZDRŽALI?

»Kmetij z znamko Demeter pri nas ni veliko in vprašanje je, do kdaj bomo zdržali, ko vsak ukrep, s katerim naj bi država izboljšala razmere, vse le še bolj zaplete in podraži. Vseeno moramo priti skozi tudi finančno, saj Demeter izdelka zaradi nizke kupne moči ne moremo prodati po ne vem kako visoki ceni. Naše cene so enake kot ekološke,« pove Monika.

Bogovičevi pridelke že vse od osamosvojitve enkrat oz. dvakrat na teden prodajajo na glavni ljubljanski tržnici. Za stojnico sta običajno Jože in Monika, včasih tudi sin Aleš in njegova Ina. Nekaj prodajo tudi na domu, organizirano v društvih in delno tudi javnim zavodom. Čeprav je zanimanja za ekološko pridelano hrano vse večje, Bogovičevi nimajo množice sledilcev. Sadjarji v glavnem najprej vprašajo, koliko dražje lahko prodajo ekološko ali bio-dinamično sadje.

Ko beseda nanese na načrte, Jože in Monika pohitita z izjavo, da sama nimata velikih načrtov. »Otrok ne moreš siliti, čeprav sta oba vedno veliko pomagala in mladi tudi zdaj pomagajo, a sami se bodo morali odločiti, kako naprej,« menita. Sin Aleš pa pravi: »Nekaj bo treba narediti, a težko zdaj rečem, kaj. Toda glede na to, koliko znanja in razvoja je bilo vloženega v kmetijo, se vsekakor izplača nadaljevati. Nujno pa se bo zelo hitro treba prilagajati novim tehnologijam, pospešeni urbanizaciji. Če si imel včasih deset let časa, imaš zdaj leto, dve.«

Članek je bil objavljen 4. aprila, v 14. številki Dolenjskega lista.


© 2025 SVET24, informativne vsebine d.o.o.

Vse pravice pridržane.