Jure Klobčar

Minister za kohezijo in regionalni razvoj Aleksander Jevšek je na novinarski konferenci po seji vlade predstavil ukrepe, s katerimi bi pospešili problematično črpanje evropskih sredstev iz programa aktualne kohezijske politike. Spomnimo, da se je Slovenija znašla na repu lestvice med državami članicami, ki iz evropskega proračuna niso dobile še niti centa vmesnih plačil, razen za predfinanciranje, od celotne 3,2 milijarde evrov težke kohezijske pogače. Zaradi tega se je Jevšek skupaj s svojimi ministrskimi kolegi lotil sprememb programa, da bi ta zajemal uresničljive in izvedljive projekte, za katere lahko pridobimo evropski denar. Potihoma se je pričakovalo, da bo med njimi tudi projekt sebeborskega zadrževalnika, ki je pogoj za izgradnjo vzhodne soboške obvoznice, saj je za okoli 10-milijonski projekt kot vir za financiranje odpadel načrt za okrevanje in odpornost.

O možnosti, da bi sprememba programa zajemala projekt, vključno s celovito obravnav porečja Mure, sta veliko govorila tako Jevšek kot pristojni minister za naravne vire in prostor Jože Novak, a glede na predstavljene ukrepe, očitno do realizacije ni prišlo. Se je pa našlo mesto za zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje.

Predmet sprememb programa so naslednji ukrepi:

"Uvedba Platforme STEP (angleško Strategic Technologies for Europe Platform - STEP), s čimer bo 100 milijonov evrov namenjenih za razvoj ključnih strateških tehnologij za krepitev neodvisnosti gospodarstva. V okviru tega bo velik del sredstev namenjen vrhunski raziskovalni infrastrukturi, ki pospešuje razvojni preboj slovenskega gospodarstva. Ukrep je s strani Bruslja prepoznan kot velik doprinos skupnim evropskih ciljem.

Nadgradnja železniške postaje Ljubljana (sklop B in C), ki je ocenjena na 205 milijonov evrov.

Zmanjšanje poplavne ogroženosti na porečju Savinje. Gre za dva ukrepa, ocenjena na približno 32 milijonov evrov, ki bosta pred poplavami zaščitila Laško, Žalec in Celje.

Ukrepi za zaščito in reševanje, kar vključuje vzpostavitev Nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov.

Sofinanciranje projektov na 3. razvojni osi – sever: Velenje-Slovenj Gradec v višini 44,3 milijona evrov.

Zagotovitev dodatnih sredstev v višini 12,1 milijona evrov za nadgradnjo sistema za opozarjanje in osveščanje na vremensko pogojene izredne razmere ter prilagajanje nanje v spremenjenem podnebju – SOVIR.

Nakup javno raziskovalne opreme v okviru prednostnih mednarodnih projektov na področju raziskovalne infrastrukture (ESFRI projekti), ki imajo ključno vlogo pri zmožnosti ustvarjanja novega znanja in inovacij in so predpogoj za sodelovanje med industrijo in akademijo. Slovensko raziskovalno sfero bomo nadgradili zlasti z vrhunsko raziskovalno opremo na področjih biomedicine, biotehnologije, kemije (restavratorstva), strukturne biologije in biofizike, ki bo imela pomemben prispevek tudi pri sodelovanju z industrijo. Ocenjena vrednost je 17 milijonov evrov.

Celovita obnova objekta Grajska kašča (žitnica) na Ptuju, ki je največja žitnica na Slovenskem. Vrednost projekta je ocenjena na 8 milijonov evrov."

Za protipoplavni center kohezija namesto NOO?

Med navedenimi za našo regijo pozornost pritegne navedba projekta vzpostavitev Nacionalnega centra civilne zaščite in centra za protipoplavno zaščito v skupni vrednosti 18,3 milijona evrov. V tem primeru gre namreč tudi za težko pričakovani center protipoplavno zaščito, ki je predviden na območju Berek v Murski Soboti, v bližini murskosoboške vojašnice. Spomnimo, da smo nedavno poročali, da je projekt naletel na novo oviro v obliki potrebne izvedbe celovite presoje vplivov na okolje pri spremembi prostorskega akta soboške občine zaradi zahtev direkcije za vode, ki sodi v resor ministrstva za naravne vire in prostor. Zaradi tega je bilo jasno, da je rok za koriščenje sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost, kjer so bila za projekt zagotovljena, praktično neulovljiv, zato je navedbo projekta med ukrepi v spremembi programa kohezijske politike moč razumeti v tej smeri, da se je našel alternativni vir za financiranje.

Jevšek bi s kohezijskim denarjem gradil tudi javna stanovanja

Predvidene spremembe programa je sicer Jevšek prejšnji teden v Bruslju predstavil tudi novemu komisarju za kohezijo in izvršnemu podpredsedniku Evropske komisije Raffaeleju Fittu, saj mora spremembam zeleno luč podati še Evropska komisija. Po besedah kohezijskega ministra je ključno, da ukrepi niso namenjeni zgolj temu, da Slovenija porabi evropska kohezijska sredstva, temveč sprejeti ukrepi nadgrajujejo Program evropske kohezijske politike 2021-2027 in bodo bistveno prispevali k razvoju Slovenije. Minister je na novinarski konferenci po seji vlade dejal še, da sta s komisarjem Fittom v Bruslju govorila tudi o prihodnosti kohezije in predlogu Evropske komisije, da bi kohezijska sredstva lahko namenili tudi za reševanje stanovanjske problematike; da bi torej z evropskimi kohezijskimi sredstvi gradili javna najemna stanovanja. Ministrstvo predlog podpira in bo, ko bodo pripravljene vse podlage, ponovno spreminjalo program evropske kohezijske politike 2021-2027, je še dejal Jevšek po seji vlade.