Osebni arhiv

Alchemia Pannonica je zeliščarska zgodba, ki sta jo leta 2020 začela snovati Simon Veberič in Suzana Simenčič iz Stavešinskega Vrha. Simon je po izobrazbi biolog, njegovo zanimanje za rastline in zelišča tako izvira (tudi) iz poklica. »Večkrat smo se pogovarjali o zeliščih, predvsem o aromatičnih, in kaj vse se da iz njih pridobiti. Potem nekaj posadiš, tako bolj za hobi, nato pa širiš površine in gre zgodba kar naprej,« pripoveduje. Suzanina pot do zelišč je nekoliko drugačna. Kot diplomirana ekonomistka ni nikoli imela načrta, da bi se ukvarjala z njimi. »Se je pa nekaj v tej smeri začelo nakazovati, ko sem ravno začela neko novo poslovno zgodbo. Šla sem na djotiš analizo, kjer ti povedo, kaj je primerno zate in kaj ni, in so mi povedali, da bi se morala ukvarjati z zelišči. 'Ne me basat', sem si rekla takrat, saj sem v neko povsem drugo poslovno zgodbo ravno 'vrgla' nekaj tisoč evrov. No, potem se nekaj let upiraš, a me je pot iz Maribora, kjer sem takrat živela, vodila nazaj na deželo, sicer tudi zaradi Simona. Na začetku sploh nisva načrtovala, da bi delala z zemljo, želela sva potovati, supati, vse drugo skratka,« pravi Suzana, ki doda, da sta najprej posadila sladki krompir in lufo za lastne potrebe, naslednje leto pa sta že dodala dišavnice in kmalu prerasla samooskrbo. Od tod je šla zgodba o zeliščarstvu samo še naprej. Začela sta se udeleževati raznih delavnic, hodila na oglede in spoznavala druge zeliščarje.

Maja Hajdinjak

Na začetku, povesta, je bilo veliko poskušanja. Pri pripravi površin jima je veliko pomagal hmeljarski inštitut, ki je dobavitelj sadik in od katerega sta dobila tudi veliko dobrih nasvetov. Nato sta iskala informacije pri tistih, ki so se s to dejavnostjo že ukvarjali. Za potrebe sušenja zelišč sta nabavila sušilnico, kupila sta tudi manjši destilator. »Veliko časa ti vzame, da najdeš primerna semena, da izbereš pravega dobavitelja, da vse to poseješ, da vzklije, da sadiko presadiš na vrt in tako naprej. Znanje pridobivava iz leta v leto,« pravi Suzana, Simon pa dodaja, da sta se zeliščarstvu prepustila in nista delala velikih načrtov. Suzano so pretekle poslovne zgodbe veliko naučile, predvsem tega, da si bolj previden. »In da se ne posvetiš zgolj enemu izdelku, zato sva dala na trg več prototipov, da odziv kupcev pove, ali je neka stvar dobra ali ni.« Ker je bil odziv zelo dober, so prototipi postali kar izdelki.

Osebni arhiv

Od čajev do hidrolatov

Veliko pozornosti sta že na začetku poslovne zgodbe namenila družbenim omrežjem. Posnela sta nekaj vlogov, ki so objavljeni na youtubu in v katerih sta delila praktične nasvete, in čeprav jima, pravita, trenutno primanjkuje časa za snemanje, jih bosta snemala tudi v prihodnje. Do potencialnih kupcev sta želela priti prek spleta, zato je Suzana oblikovala spletno stran s predstavitvijo njune dejavnosti in trgovino. V njej so trenutno na voljo različne čajne mešanice in soli. Čajev ne odlikujeta zgolj pristen okus in dejstvo, da v nasprotju s čajnimi vrečkami v njih vidiš še cele cvetove zelišč, ampak sta bila izvirna tudi pri njihovih poimenovanjih. Tako lahko uživate v okusih čajev Heavy meta, Spim kot top, Vünovün pucanje, Neguj otroka v sebi, Smrk, smrk, ačih, Dihaj z mano, After work relax, čaja tete iz Amerike, vedrega duha in za fejst dober den. »To je ta kreativni del, ki nama je res všeč. Evropska direktiva preprečuje, da bi izdelke poimenovali po indikacijah za določene težave, tako recimo ne sme biti čaj za želodec, in zato si moraš nekaj izmisliti. Bil je pravzaprav hec, ki ni imel v ozadju neke marketinške vizije, a odziv je bil res odličen,« pove Simon.

Njuna vizija se še zdaleč ne ustavi pri čajih in soleh, temveč ju navdušuje predvsem destilacija. Tako sta v fazi priprave dokumentacije za prvi hidrolat, ki ga želita dati na trg. Njihova vsestranska uporabnost je pri Slovencih še slabo znana, medtem ko so ponekod v tujini že precej v uporabi. Čedalje več je namreč znanstvenih študij, ki podpirajo učinkovitost tako hidrolatov kot eteričnih olj. »Ne velja več, da je to zgolj nekaj, kar je 'čudežno' prišlo iz neke rastline, ampak zadeve preučujejo, dela se veliko kemičnih analiz in podobnega. Sploh če pri izdelkih stremiš h kakovosti,« pove Simon. Hidrolati so v primerjavi z eteričnimi olji bolj varni za uporabo, poleg uporabe v kozmetični industriji pa se uporabljajo še v kulinariki, recimo pri pripravi juh, dresingov, lahko jih dodamo k ledenim kockam ali npr. nadomestimo z njimi smetano pri jogurtovih strjenkah, našteva Suzana. V Avstriji je njihova uporaba zelo razširjena tudi v domovih za starejše, kjer jih uporabljajo kot pršila v prostoru.

Z dušo in srcem

Že na začetku sta se odločila, da ne bosta imela množične proizvodnje, temveč prisegata na butičnost. »Prvi razlog je ta, da sva pri izdelkih zraven res z dušo in srcem, s tem sva se začela ukvarjati, ker nama je to dober občutek, pa tudi neka samouresničitev, po drugi strani pa z butičnostjo prideš do kakovosti,« pravi Simon, ki doda še, da sta se odločila delati tudi v smislu »kolikor zmoreva«. Suzana se je zeliščarstvu povsem posvetila, medtem ko Simon ob tem še hodi v službo. »Imava toliko površin, kolikor sva jih ob pomoči družine sama zmožna obdelati. Ko je stvar obvladljiva, imaš več kreativne svobode, delo pa ti ni v breme.«

Veberičevi so bili klasična samooskrbna kmetija, kjer so delali vse po malem, kmetijo sta imela že Simonova dedek in babica. Ko jo je prevzel oče, so se ukvarjali s sadjarstvom in vinogradništvom, pred nekaj leti pa so sadjarsko dejavnost opustili. Z zeliščarsko dejavnostjo sedaj Simon in Suzana poskušata tudi ugotoviti, ali je na majhni kmetiji možno uvesti dejavnost, ki bi to naredila v nekem smislu rentabilno. Hkrati tovrstna dejavnost vpliva na pestrost življenja, kar je tudi Simonovo področje zanimanja. Dela namreč v naravovarstvu, zanima ga predvsem, koliko lahko na neki majhni površini kot posamezniki prispevamo. »Pester zeliščni vrt je fenomenalna dopolnitev kmetijsko degradiranega okolja, cvetočih travnikov je vedno manj, tisti, ki so, pa so intenzivno obdelani.«

Osebni arhiv

Zavest vedno večja 

Opažata, da je zavest o pomenu doma pridelanega vedno večja. »Mogoče je to zato, ker naša generacija išče občutek tistega znanega, kar smo imeli v otroštvu. Izziv bo nova generacija, ki je začela odraščati v supermarketih, vseeno pa bo njihova potreba po tovrstnih izdelkih še toliko večja, ker bodo še toliko manj v stiku z naravnimi izdelki, in tu je naša naloga, da umestimo to nekam v zavest prihodnjih generacij,« meni Simon.

In načrti za naprej? Na tržišče želita poslati še več izdelkov, predvsem se bosta torej usmerila v destilacijo. Letos načrtujeta še širitev vrta s približno 10 na 20 arov površine, v naslednjih dveh letih pa bo potekala preusmeritev v ekološko pridelavo. Oblikovati želita še produkt vodenja po vrtu in druženja v obliki delavnic oziroma dogodkov. »Želiva, da pridejo ljudje zopet v stik s samim sabo prek narave. Tudi midva sva doživela to transformacijo. V službi smo večinoma za računalnikom, svoje delo merimo s številom e-poštnih sporočil in napisanih strani, zeliščarstvo pa je nekaj povsem nasprotnega. Ljudi želiva pripeljati nazaj v tiste čase in dejavnosti, ki smo jih nekoč poznali. Da se spomnijo, kako so naši predniki znali delovati v sozvočju z naravo.«