Zamudili rok za čistilno napravo? Kazni za zdaj ne bo, a ukrepati bo treba
Čista pitna voda ni samoumevna, zato želi Slovenija v prihodnjih letih odločno zmanjšati število klasičnih greznic. Te uporablja 22 odstotkov prebivalcev.
Prva stran dneva
Dnevni pregled najpomembnejših zgodb doma in po svetu.
Urejanje kanalizacije je v marsikaterem kotičku Slovenije zgodba z dolgo brado. Pogosto se morajo prebivalci še vedno zanašati na klasične greznice, ki so vprašljivo vzdrževane, uporabniki so jih praznili po svoje ali pa sploh ne. In če puščajo, lahko resno ogrožajo podtalnico in z njo seveda čisto pitno vodo.
»Slovenija ima bogate vire čiste podzemne vode, ki pa so občutljivi na onesnaženje. Zato ureditev čiščenja odpadnih voda ni le zakonska obveznost, temveč odgovoren korak k ohranjanju kakovosti pitne vode, za nas in za prihodnje generacije,« so ukrep o procesu ukinjanja greznic in priključevanju hiš na kanalizacijo ali pa vgrajevanje malih čistilnih naprav pojasnili na ministrstvu za okolje.
Kaj določa zakonodaja?
Zato je država okvirno predpisal datum 31. december 2025, ko naj bi prebivalci uredili ustrezno čiščenje komunalne odpadne vode. To pomeni priključitev na kanalizacijo, kjer je ta seveda sploh na voljo, nadgradnjo greznice ali pa namestitev male čistilne naprave.
Če je vaš objekt na območju, kjer ni javne kanalizacije in ta ni niti načrtovana, potem morate sami poskrbeti za čiščenje odpadnih voda. Kaj uredba določa?
»Lastniki objektov, ki niso priključeni na javno kanalizacijo, so dolžni urediti čistilno napravo do 31. decembra 2025. Izjema so le nekateri objekti, ki so bili narejeni po 14. decembru 2002 in imajo urejeno odvajanje odpadne vode skladno s predpisi, ki so veljali v času gradnje objekta. To velja tudi za vikende, zidanice in počitniške hiše, če so ti objekti stalno ali občasno v uporabi in oddajajo odpadne vode. Če je bilo gradbeno dovoljenje objekta izdano pred 14. decembrom 2022 in če niso bili kasneje urejeni kanalizacijski priključki ali čistilne naprave, je rok 31.12.2025,« pravi zakonodaja.
Kaj je mala čistilna naprava
Mala komunalna čistilna naprava odpadno vodo čisti v več fazah in posnema naravno samočiščenje voda. Osnovni princip je razgradnja organskih snovi s pomočjo mikroorganizmov kot so bakterije in glive.
V prvi fazi odpadno vodo prestreže usedalnik, kamor se usedejo grobi delci (pesek, mulj, večji organski ostanki). Tukaj potekajo tudi prvi procesi razgradnje brez prisotnosti kisika.
Sledi biološko čiščenje v bioreaktorju, kjer za čiščenje poskrbijo mikroorganizmi, ki tvorijo aktivno blato s prisotnostjo kisika. Za optimalno delovanje čistilne naprave je nujno potrebna ustrezna količina kisika, za kar poskrbijo črpalke za vpihovanje zraka. Obstajajo pa tudi anaerobne biološke čistilne naprave, kjer poteka razgradnja brez prisotnosti kisika.
Tretja faza je sekundarni usedalnik, ko voda po biološkem čiščenju voda odteče v naknadni usedalnik, kjer se aktivno blato usede na dno. Čisto vodo pa sistem izpusti v okolje, najpogosteje s ponikanjem.
Četrta faza se izvaja le občasno, ko je potrebno iz obeh usedalnikov odstraniti usedlo blato.
Ukrepati bi morali takoj
Če objekti že uporabljajo pretočne greznice, ki so bile zgrajene po takratnih pravilih in so skladne s predpisi, veljavnimi ob gradnji, jih ni treba zamenjati takoj, ampak ob prvi večji rekonstrukciji objekta oziroma, če gre za večjo obnovo, ki zahteva gradbeno dovoljenje.
Če gre za greznico, ki ni bila zgrajena skladno s predpisi, ali če odpadna voda iz objekta teče neposredno v okolje brez čiščenja, pa je rok že potekel. V tem primeru je treba ukrepati čim prej, opozarjajo odgovorni.
Vključeni so vsi objekti
Ali ta predpis o novejših greznicah ali malih čistilnih napravah veljajo tudi za zidanice, vikende in počitniške hišice? Odgovor je enostaven: da, kajti tudi ti objekti »proizvajajo« odpadne vode in če niso priključeni na kanalizacijo.
Zato strokovnjaki svetujejo, da najprej preverite gradbeno dovoljenje objekta, ali je bil zgrajen pred ali po 14. decembru 2002. Nato preverite, ali je vaš objekt na območju z javno kanalizacijo ali pa je ta predvidena. Nato pa vam lahko strokovnjaki svetujejo, kaj in kako se lotiti namestitve recimo male čistilne naprave, Ekosklad pa za investicijo namenja tudi ugoden kredit.
Skoraj četrtina prebivalcev na greznicah
Toda, kaj se je zgodilo za tiste, ki so zamudili določen rok? Uporabnikov klasičnih pretočnih greznic pa ni malo, kot pravijo na inšpektoratu za okolje, je lani še vedno 22 odstotkov prebivalcev Slovenije odpadne vode odvajalo v pretočne greznice.
»Ta delež se postopoma zmanjšuje, predvsem zaradi občinskih investicij v izgradnjo javne kanalizacije. Lastniki objektov, ki se roka za vgradnjo malih komunalnih čistilnih naprav niso držali, v letu 2026 ne bodo denarno kaznovani, ker kazni zakonodaja na tak način ne predpisuje. Področje se bo v letu 2026 celostno uredilo z jasnejšimi in poenotenimi pravili. Urejanje te problematike se bomo skupaj z lokalnimi skupnostmi lotevali postopno,« pa so še povedali na ministrstvu za okolje.
Prva stran dneva
Dnevni izbor najpomembnejših zgodb doma in po svetu, dostavljen neposredno v vaš e-poštni nabiralnik.
