pixabay

Za hitre novice, aktualne teme in zanimive vsebine izberite Svet24 za svoj prednostni vir na Googlu.

Nastavi

Strokovnjaki opozarjajo, da rib ne ogrožajo le onesnaženje in podnebne spremembe. Na stanje ribjih populacij vse bolj vpliva tudi večja prisotnost ribojedih živali, predvsem evrazijske vidre.

Slovenske reke in potoki se soočajo z vse več izzivi. Čeprav javnost največkrat opozarja na onesnaženje voda in posledice podnebnih sprememb, strokovnjaki poudarjajo, da je razlogov za upad ribjih populacij precej več. Med pomembnejšimi je tudi vse večja prisotnost ribojedih živali, predvsem evrazijske vidre.

Vedno več pritiskov na ribje populacije

V zadnjem času je javnost pretreslo več primerov množičnega pogina rib. V Studenčnici pri Ptuju je zaradi fekalnega onesnaženja poginilo približno 28 ton postrvi, strokovnjaki pa opozarjajo tudi na slabšanje stanja sulca v Srednji Savi. Takšni dogodki kažejo, da so ribje populacije vse bolj obremenjene in se težje obnavljajo.

Vzrokov je več kot le onesnaženje

Na Zavodu za ribištvo Slovenije pojasnjujejo, da na število rib vplivajo številni dejavniki. Med njimi so regulacije vodotokov, gradnja hidroelektrarn, izguba drstišč, podnebne spremembe, suše, bolezni, onesnaženje ter širjenje invazivnih tujerodnih vrst. Zaradi prepletanja vseh teh vplivov postaja upravljanje ribjih populacij vse zahtevnejše.

Uspešna vrnitev vidre prinaša nove izzive

Pomemben del zgodbe predstavlja tudi evrazijska vidra, ki se je zaradi uspešnega varstva narave in izboljšanja kakovosti voda v zadnjih letih vrnila na velik del slovenskih vodotokov. Danes je prisotna že na več kot 70 odstotkih ozemlja Slovenije, njena populacija pa se še naprej širi.

Vidra se prehranjuje predvsem z ribami, ki predstavljajo več kot 80 odstotkov njene prehrane. Odrasla žival dnevno zaužije približno kilogram hrane oziroma okoli 300 kilogramov rib na leto. Največji vpliv ima na manjših salmonidnih vodotokih, v ribogojnicah ter na območjih z ogroženimi ali izoliranimi ribjimi populacijami, kjer se njen plenilski pritisk združuje z drugimi obremenitvami.

Podobne težave poznajo tudi drugod po Evropi

S podobnimi izzivi se srečujejo tudi drugje po Evropi. Na Češkem lastnikom ribogojnic ob izpolnjevanju določenih pogojev izplačujejo odškodnine za škodo, ki jo povzroči vidra, v Avstriji in na Poljskem pa izvajajo raziskave in spremljajo vpliv te zavarovane vrste na ribje populacije.

Iskanje ravnovesja

Na Zavodu za ribištvo Slovenije poudarjajo, da cilj ni zmanjševanje pomena varovanja vidre, temveč iskanje ravnovesja med ohranjanjem te zavarovane vrste in dolgoročnim varstvom avtohtonih rib.

Po njihovih besedah lahko le kakovostni podatki, redni monitoring in strokovno utemeljeno upravljanje zagotovijo, da bodo slovenski vodotoki tudi v prihodnje ostali življenjski prostor tako za vidro kot za številne avtohtone ribje vrste.