Profimedia

"Spanje je pomemben steber uravnavanja telesnega in duševnega zdravja v vseh življenjskih obdobjih. Dobro spanje je vir dobrega počutja in temelj zdravega načina življenja ter varnosti pri delu in v prometu. Raziskave potrjujejo, da vpliva na budnost in energijsko bilanco, pozornost, uravnavanje vedenja, čustvovanja in razpoloženja," so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Spanje pomembno vpliva na višje možganske funkcije, predvsem na kognitivno funkcioniranje, vključno s sposobnostjo za učenje novih vsebin skozi vse življenje. Vpliva na pridobivanje in ohranjanje gibalnih sposobnosti ter znanj, besedišča, pomnjenje ter sprejemanje logičnih odločitev in dobrih izbir. Otroci in mladostniki potrebujejo več spanja, odrasli od sedem do devet ur na noč. Tako spanje po navedbah NIJZ generira dovolj energije za vse dnevne dejavnosti in omogoča budnost čez cel dan.

Urejeno spanje med drugim zmanjšuje tveganje za srčno-žilne bolezni, izboljšuje imunsko odpornost, zmanjšuje pogostost simptomov depresije in anksioznosti ter tveganje za demenco.

Po navedbah NIJZ poznamo 90 različnih motenj spanja, s katerimi se srečuje 10-30 odstotkov otrok in odraslih. Svetovna zveza za spanje letos posebno pozornost namenja kronični nespečnosti, ki je najpogostejša motnja spanja. Raziskave kažejo, da je ta povezana z manjšo varnostjo in produktivnostjo na delovnem mestu in posledično z veliko izgubo letnega BDP na svetovni ravni.

NIJZ bo že 18. svetovni dan spanja obeležil danes na Brdu pri Kranju s konferenco, na kateri bodo govorili o spanju kot enem ključnih gradnikov našega zdravja, dobrega počutja ter varnosti in zdravja pri delu.