Arhiv Lokalno.si

V obdobju od 1. slovenskega sadjarskega kongresa leta 2004 do drugega, ki z mednarodno udeležbo poteka te dni v Krškem, so slovenski sadjarji naredili novih 700 hektarjev trajnih nasadov in 100 hektarjev nasadov jagod. Približali so se zastavljenemu cilju, 1000 hektarjev novih trajnih nasadov, ki bi bil najbrž uresničen, če se ne bi vmes spremenila politika sofinanciranja s strani države, je danes zvečer na novinarski konferenci povedal predsednik Strokovnega sadjarskega društva prof.dr. Franci Štampar.

»Eno leto je izpadlo subvencioniranje, sicer pa se je država izkazala pri vlaganju v protitočne mreže in pri subvencioniranju zavarovalnih premij. Sadjarji so napredovali v kvaliteti pridelave in v zadnjih desetih letih precej zmanjšali fitofarmacevtske ostanke v sadju«, je dosežke pohvalil Štampar. Neuslišano pa ostane prizadevanje sadjarjev za pridobivanje vodnih pravic, čeprav je okoljski minister dr. Janez Podobnik pred dvema letoma zatrdil, da bo poskrbel za poenostavitev postopka. Danes brez namakalnih sistemov ni možno računati na najkakovostnejši pridelek, k čemur morajo pridelovalci stremeti.

Predsednik GIZ sadjarstva Boštjan Kozole je povedal, da je na kmetijskem ministrstvu  za programsko obdobje 2007 do 2013 za subvencioniranje namakalnih sistemov rezerviranih 44 milijonov evrov. Če ministrstvo za okolje ne bo spremenilo postopka za pridobivanje vodnih pravic, sadjarji ne bodo mogli črpati teh sredstev. Kozole čaka napovedani februarski obisk vlade v Posavju in upa, da Podobnik ne bo zadržan z drugimi obveznostmi, ker ga namerava spomniti na obljubo izpred dveh let.

Štampar ocenjuje, da okoljsko ministrstvo vode ne dojema kot naravni resurs, s katerim je treba gospodariti in imeti za to področje ustrezen program. Morda bo Podobniku  po današnjem večeru »poročal« že kmetijski minister Iztok Jarc, ki je prišel pozdraviti udeležence kongresa.  

Od 5276 hektarjev neto površin intenzivnih nasadov jih je optimalnih le 1000 hektarjev, prav toliko jih bo primeren obseg pridelka dajalo še kratek čas, 1000 hektarjev pa je nujno takoj na novo zasaditi.  Na mladih pridelovalcih je obveza boljše tržne organiziranosti, ker starejših zaradi nezaupanja ni moč pripraviti na povezovanje. Trženje je zelo pomembno, saj Slovenija pridela dvakrat več sadja, kot znaša njena poraba.

Sporočilo javnosti pa je dognanje raziskave sadjarjev, Biotehniške in Medicinske fakultete ter Kliničnega centra o zdravilnosti jabolk. Priporočajo zaužitje treh sadežev na dan, ker z vsebnostjo antioksidantov razstrupljajo telo.

Na medicinska dognanja se je odzvala tudi Evropska komisija in sprožila akcijo brezplačne zelenjave in sadja za šolske  kuhinje.  Saša Belaj iz ministrstva za kmetijstvo je povedala, da bodo začele slovenske šole z organizirano prehrano dobivati zastonj sadje in zelenjavo z začetkom šolskega leta 2008/2009.