Mateja Strgulec, arhiv DL

##IMAGE-3445900##

Mleko, jajca, hmelj, vino in perutninsko meso. To so pridelki, ki jih Slovenci za svoje potrebe pridelamo dovolj, medtem ko moramo vso ostalo hrano, ki jo porabimo, vsaj delno uvažati. Izračuni Kmetijskega inštituta kažejo, da je v rastlinski proizvodnji stopnja samooskrbe od 33- do 77-odstotna; odvisno od posameznih rastlin.

Po drugi strani pa smo priča zaraščanju rodovitne zemlje in poviševanju stopnje brezposelnosti. Težav seveda ne gre reševati zgolj na domačem vrtičku, svoje bo morala dodati tudi država, vendar na koncu vendarle šteje vsaka solata. O tem bo danes govora na predavanju o kraljestvu rastlin, ki ga v Belokranjskem muzeju v Metliki v okviru tamkajšnje vesele jeseni pripravlja Vera Pirc Prelovšek.

„Hrana postaja strateška surovina. Preveč jo uvažamo, poleg tega pa je predloga pot od pridelovalca do porabnika. In ravno jesen je čas, da ljudje pripravijo ustrezen načrt, kako bi si obogatili svoj jedilnik in pri tem prihranili čim več denarja,“ je za Studio D pred predavanjem poudarila Pirc Prelovškova.

Po njenem mnenju na zaskrbljujoča zgoraj izpostavljena dejstva vpliva več dejavnikov; od neznanja, do pomanjkanja volje.

„V naših trgovinah je še vedno dovolj hrane po relativno ugodnih cenah,“ meni, pri čemer pa vendarle izpostavi vprašljivo kakovost.

„Marsikatera solata iz trgovine je še po tednu dni v hladilniku povsem sveža. Doma pridelana v tem času že davno ovene. To enostavno pomeni, da je v njej preveč škropiv, fungicidov in ostalih organizmu škodljivih snovi,“ pravi zagovornica vrtnarjenja.

O osnovah, s katerimi svoj košček zemlje lahko obdela čisto vsak, bo podrobneje predavala popoldne ob 17. uri v Belokranjskem muzeju.