B. B.

##IMAGE-3458582##

Prihaja čas dopustov, počitnic in potovanj. Ne glede na to, ali boste počitnice preživeli na potovanju, morju, v planinah, ali pa se boste sproščali doma, boste uživali le, če boste zdravi. Da bi vam težko pričakovani dopustniški dnevi še dolgo ostali v prijetnem spominu, smo vam pripravili nekaj nasvetov za ohranjanje in krepitev zdravja, ki so pomembni za ta letni čas.

Splošni napotki za premagovanje visokih zunanjih temperatur so:

Izbira primerna garderobe

Oblačila naj bodo iz naravnih materialov, lahnejša, zračna, ohlapna in svetlih barv. Ne pozabimo na pokrivala in sončna očala. Zračna obutev pomembno vpliva na lažje vzdrževanje telesne temperature.

Varno na sonce
Soncu se med 10.00 in 16.00 uro ne izpostavljamo. Poleg zaščitnih oblačil in pokrival, pri aktivnostih zunaj, vedno uporabljamo tudi zaščitne kreme z dovolj visokim zaščitnim faktorjem in filtrom za UVA in UVB žarke. Opekline, ki jih lahko dobite s pretirano izpostavljenostjo soncu, zmanjšajo sposobnost regulacije telesne temperature in še dodatno povečajo potrebe po tekočinah.

Vnos tekočin
Pomanjkanje tekočin je ena od najnevarnejših sopotnic visokih zunanjih temperatur. Pri zelo visoki zunanji temperaturi lahko telo izloči tudi do 12 litrov znoja dnevno! Izgubljeno tekočino nadomeščamo v manjših odmerkih prek celega dneva: pred obroki in med njimi. Dnevno naj bi otroci zaužili od 1 litra do 1,5 litra, odrasli pa 2,5 litre tekočine (odvisno od telesne teže, telesne dejavnosti in znojenja). Posebna pozornost naj bo namenjena malčkom, ki niso sposobni tako dobro regulirati telesne temperature kot odrasli in hitreje izgubljajo tekočino. Priporočena zdrava tekočina je pitna voda, ohlajen čaj ali razredčen naravni sadni ali zelenjavni sok. Izogibajmo se pretirano hladnim in alkoholnim pijačam.

Zmerna prehrana
Prevelike količine hrane ali vnašanje težke, vroče in pikantne hrane bo še povečalo temperaturo. V vročem vremenu raje večkrat posezite po manjših prigrizkih in izbirajte hrano, ki je energetsko redkejša (zelenjava, sadje, lahki mlečni izdelki, kompleksni ogljikovi hidrati, nemastno meso...). Obroke dobro dopolnijo in popestrijo različne vrste sezonskega domačega sadja (maline, ribez, lubenice, hruške, jabolka) in zelenjave (solate, paprika, bučke, brokoli….).

Vnos mineralov

S potenjem človek izgublja veliko elektrolitov (predvsem natrija in kalija), ki sicer skrbijo za pravilno delovanje mišic in živčevja. Izgubo lahko nadomestite z vnosom tekočin in s kombinacijo hrane, ki jo solite malo bolj kot sicer.

Telesna aktivnost
Poletne dni izkoristimo za čim več gibanja v naravi, vendar telesno dejavnost razporedimo čez jutranji, zgodnje dopoldanski ali pozno popoldanski čas, ko ni vročine. Naporom sredi dneva, ko sonce pripeka in je vročina najhujša, se izogibamo. Poskrbimo tudi za naše najmlajše in najstarejše člane družine. Tudi v poletnem času veljajo načela varne vadbe: ogrevanje pred in ohlajanje po telesni dejavnosti. Vadba naj bo vsakodnevno sestavljena iz aerobnega dela (plavanje, kolesarjenje, tek…) in vsaj 2x tedensko vaj za mišično moč in gibljivost.

Varno plavanje in kopanje
Plavamo glede na svoje plavalske sposobnosti: ne precenjujmo se. Temperatura vode naj bo za kopanje primerna - prehladna voda pogosto povzroči mišični krč. V vodo ne hodimo pregreti, s polnim želodcem, pod vplivom alkohola ali če se slabo počutimo. Pred skokom v vodo se prepričamo o njeni globini in možnih pasteh (skale, odpadki…). Na bazenu upoštevamo navodila kopališč, na naravnih kopališčih pa preverimo, ali je voda za kopanje primerna. Na morju upoštevamo z bojami označena plavalna območja. Na kopališčih otrok ne puščamo brez nadzora.

Varno v prometu
Tudi poleti upoštevamo načela varnosti: pri kolesarjenju in rolanju vedno uporabljamo primerno zaščitno čelado. Pri vožnji s kolesom upoštevamo varnostna priporočila: uporabljamo kolesarske steze ali vozimo ob desnem robu cestišča, v pravilni smeri. Tako kot pri avtomobilu ali ostalih prevoznih sredstvih, tudi na kolesu ali rolerjih vozimo svojim izkušnjam primerno in upoštevamo prometne predpise.

Piki žuželk

Piki čebel, os ali sršenov so boleči, načeloma nevarni pa le, če je človek na pik alergičen ali se je pik zgodil v ustih ali žrelu. V vsakem primeru je nujno hlajenje z obkladki. Pri znakih alergije takoj poiščemo zdravniško pomoč: obsežna oteklina na mestu pika, izpuščaj, hudo srbenje, oteklina obraza in vratu, oteženo dihanje, slabost in bruhanje, omotica, izguba zavesti. Repelenti in ustrezna oblačila nas lahko zaščitijo pred komarji in klopi.

Alergije na cvetni prah
Cvetni prah je alergen naravnega okolja, ki mnogim povzroča težave. Značilno je, da se le-te pojavljajo iz leta v leto približno ob istem času. Pri preobčutljivosti na cvetni prah obrambni sistem telesa pomotoma spozna njegove sestavine za sovražne. Zaradi preventive pred nezaželenimi učinki je pomembno informiranje o koncentracijah različnega cvetnega prahu skozi vse leto.

Potovanja
Pred potovanji v tuje dežele, se pozanimamo o higienskih razmerah in tveganjih za zdravje. V ambulantah na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo se pozanimamo o zaščitnih cepljenjih. V krajih z izrazito visokimi temperaturami se prvih nekaj dni izogibajte hujšim telesnim naporom, saj se mora telo prilagoditi na spremenjene vremenske razmere.