Arhiv Štajerskega Tednika

Veliko je teh barv, ki me vsakodnevno očarajo v tem letnem času in ki mi, kot amaterski fotografinji, omogočajo, da jih zajamem v slike za vse tiste sive dni leta, ko mi ob večernem branju sestavijo barvni kolaž spominov na tople dni.

In vendar že več kot dve leti doživljam jesen drugačno, manj pisano, bolj podobno ledeni trpkosti zime, še kako daleč pa je od pomladnih trav ali igrivosti kresne noči.

Pred nedavnim, ko sem prebolevala precej težak potek covida, sem prebrala, da se bolezen začne takrat, ko se konča ljubezen. Bilo je vredno premisleka… Navsezadnje se vsakodnevno srečujem z boleznijo in ljudmi, ki jih na hitro stre akutna bolečina ali postopoma zlomi kronična. Moje delo, primarna in glavna naloga je ljudem ponuditi možnost, da se odločijo za zdravje, zdravje iz narave, za zdravljenje s pomočjo kanabinoidov (CBD-ja), a izključno tako, da jim posredujem dovolj informacij, da je njihova izbira metode ali procesa zdravljenja lažja, ter s tem motivirati ljudi, da je njihova kakovost življenja večja, kot če strokovne podpore nimajo in tavajo v poplavi medijskih dezinformacij in/ali zavajanj.

In že smo pri srži problema… Kako se namreč covid, CBD, ljubezen in ekonomski pogrom med seboj podpirajo in prekrivajo?! Moje prebolevanje seva BA5, ki je trenutno razlog najštevil

nejših okužb, nikakor ni bilo enostavno ali hitro, kot so trdili nekateri, da naj bi bilo. Malo smrkanja, utrujenosti, kakšen glavobol in kašelj, pa bo minilo. Viroza pač… Bilo je precej drugače, bilo je »covidno«. Obupen glavobol, huda vročina, močan kašelj z dušenjem, bolečina v grlu, kot bi grgrala steklovino, bolečine v mišicah in sklepih in nedoločen, nekako meglen občutek v glavi, kihanje, smrkanje, nespečnost… in še bi lahko naštevala. Ko je po osmih, devetih dneh test pokazal negativni izvid, je bilo moje počutje še daleč od zdravja. Brez moči in energije, glavobol in bolečina v grlu sta me spremljala kot zvesta lakaja, prav tako dušeči kašelj. Lastnosti »covidne« viroze. Bo že minilo. In to naj bi bil blažji in lažji potek obolenja?! Ne zmorem si predstavljati, kako bi prenesla težjega, ali kako bi ga prenesli ljudje s težjimi spremljajočimi boleznimi, pa naj bi bili mladi ali stari. Tako neumne trditve so samo poglabljale moje slabo počutje in trditev, da se bolezen začne, ko preneha ljubezen, se je v širšem smislu dodatno potrdila.

Človek človeku volk – to so govorili že stari Rimljani, pa kako prav so imeli. V teh dveh letih smo ljudje drug do drugega izrazili toliko sebičnosti, jeze, egoizma, arogance, nespoštovanja itd., da bi bili še Rimljani zaprepadeni, vse skupaj pa smo začinili še z neskončno mero neumnosti (o neumnosti je že Einstein dejal, da sta vesolje in neumnost brezmejna, a da o vesolju ni prepričan), neznanja, klevetanja in nezavedanja, da z ignoriranjem ukrepov za preprečevanje okužb s covidom ne škodijo le sebi, nadležnemu sosedu… ali stari mami v domu starejših občanov, ki je že tako ali tako dovolj stara, da se je ne izplača več zdraviti (navsezadnje jo lahko tudi zamenjajo???!!) in predstavlja le še finančno breme za svojce in zdravstveno blagajno.

Pa smo pri covidni evgeniki, ki jo danes marsikdo podpira miselno in tudi z dejanji, seveda pa na svojstven način tudi država, ki se mora starejših, oseb z motnjami v duševnem zdravju, manj sposobnih, obnemoglih, kroničnih bolnikov, alkoholikov, skratka vseh, ki državno blagajno le še praznijo in vanjo ničesar več ne prispevajo, znebiti. Zajedavci pač… Tistih 40 ali 50 let garanja za novodobne ekonomske eksekutorje, da so jim zagotovili zastonj malico, možnosti šolanja, štipendije, skoraj zagotovljene delovne možnosti…, tisto je sedaj pozabljeno. Zdaj ne služijo več, zdaj jih odpišimo; pa ne surovo, dajmo se jih znebiti na eleganten način – z virusom. Kako pritlehno in zavrženo! Brez zaščite pred virusom, brez mask in razkuževanja, brez prezračevanja (aerosoli v zaprtih prostorih, pisarnah, šolah... so prav tako odlični prenašalci virusov)… in seveda brez cepljenja. Trditve, da izključno cepljenje povzroča stranske učinke, je iz trte zvito. Navsezadnje vsak poseg v človeško telo lahko povzroči pri kakšnih ljudeh zaplete, a z dovolj znanja bi ljudje, upam vsaj, zmogli presoditi, kaj je za njih bolje: zdravje ali redek zaplet, ki je sicer neprijeten, a blažji kot nastanek bolezni. Covid namreč ni navaden virus in še najlažje je »preživeti« akutno fazo, ko za nekaj dni človek obleži v postelji, a posledice so lahko usodne. S covidom je povezanih nekaj deset različnih nevroloških obolenj, našli pa so ga v popolnoma vseh organih oziroma organskih sistemih in ta virus v naših telesih ostane, kjer lahko leta (npr. zelo obremenjen je po covidu tudi krvožilni sistem) povzroča številne bolezni in težave. Ko so potem ljudje začudeni, če je nekdo, npr. mesec dni po okužbi s covidom, umrl za infarktom ali se čez leto dni še vedno ne more znebiti nadležnega kašlja, se ne sprašujmo, čemu je do tega prišlo – v veliki meri je to lahko posledica okužbe s covidom. Klasičen dostop do lečečega zdravnika je omejen, bolj kompleksne vrste zdravljenja pa so postavljene nekam v prihodnost, napotnice tavajo po državi in srečni smo lahko, če nas obvestijo, da bomo obravnavani v roku nekaj mesecev. Pa da ne pozabimo na otroke, saj vendar gre ZA otroke… Starši se namreč premalo zavedajo, kako težke so lahko posledice okužbe s covidom pri otrocih. Ko so v najbolj ranljivem obdobju svojega razvoja, lahko pride do hude prizadetosti možganov in razvoj se močno upočasni, zato se v kasnejših obdobjih nikakor ne spraševati, čemu vaš otrok ne obvlada abecede in osnovnih matematičnih operacij v letih, ko naj bi bilo to že samo po sebi umevno.

A čemu bi se cepili, če kasneje kljub temu zbolimo ali pa se odločimo za prekuževanje in smo potem na »covidni« zeleni veji. No, ne bi si dovolila trditi, da si nekdo želi preživljati neizmerno težke in boleče simptome v vseh delih telesa, biti zaradi njih še veliko časa brez zmožnosti za kakršnekoli aktivnosti, se nekaterih težav nikoli več znebiti in se izpostaviti možnosti, da zboli za kakšno težjo boleznijo, se mu poslabša obstoječa… Pa saj od nečesa se mora umreti, zatrjujejo nekateri. Drži, a morda prijatelj, ki smo ga morda okužili, hoče živeti še nekoliko dlje. Cepljenje vas ne bo popolnoma zaščitilo pred virusom, poleg tega se sevi izredno hitro spreminjajo, a simptomi cepljenih bodo blažji in lažje se bodo ponovno postavili na svoje, vsaj deloma, zdrave noge.

Vsi naj se raje prekužimo… Nekateri stopajo celo namenoma v kontakt z obolelimi, da se okužijo. Čemu pač ne? Po nekaj dneh, če imajo srečo, je najhuje mimo, turške nadaljevanke pa trajajo ves dan… In kaj na to poreče država, kako bo preživelo gospodarstvo, kako bo s položnicami … Več kot očitno je, da bomo zimske dni preživeli v »štrikanih« smučarskih puloverjih … Da, tistih »ta starih« se bomo odkrižali, a zavedati se je treba, da je vedno več dolgotrajno obolelih med najaktivnejšim delom prebivalstva, med tistimi, ki največ prispevajo v davčno blagajno. In kako bo država zakrpala ta finančni primanjkljaj, kako zdravstvo?! Ne bo, ostali nam bodo puloverji, covid in redukcije.

Ta politični virus pa bi morda še s človeško moralo obvladali, a nafta… Cena sodčka nafte je bila prenizka, zaslužki visoki, a še vedno prenizki, prodaja je šepala..., svet pa z nafto živi. Rešitev problema je bila na dlani. Omejimo ostale vire energije in cena nafte naraste, z njo pa vse osnovne dobrine, tudi celoten spekter od lekadola do brokolija. Ekonomski virus v preseku z geriatričnim genocidom in sodobno evgeniko…

Seveda pa covid povzroča tudi celostni razkroj imunskega sistema, zato postanemo veliko bolj občutljivi tudi na ostale vrste viroz in obolenj. Tako nam na koncu ostane narava, tisti produkt narave, ki v največji meri brani ali stabilizira tudi naš imunski sistem (CBD). S tem pa nam prihrani (pre)številne obiske pri zdravniku, ki ne bo dosegljiv zaradi direktne obremenitve oziroma burnouta (izgorelosti) ali sindroma kronične utrujenosti (CFS-a), ki je trajna zdravstvena posledica zaradi long covida in se je velikokrat nikoli več ne moremo znebiti.

Pa prijetno, zdravo in »ne-covidno« jesen vam želim,

Vlasta Klep

{podcast id=5108}

{podcast id=5109}

Promocijsko sporočilo