Pixabay

Aprila navadno začne naraščati obolevnost za lymsko boreliozo in klopnim meningoencefalitisom (KME), najpogostejšima boleznima, ki se prenašata s klopi. Na celotnem območju Slovenije so v letu 2022 zaznali 4007 prijav lymske borelioze in 126 prijav novih primerov KME. V murskosoboški območni enoti NIJZ je bilo lani prijavljenih 253 primerov borelioze (leto prej 285) in trije primeri KME (4). Do konca letošnjega marca pa so v Pomurju prejeli 18 prijav borelioze. 

Teodora Petraš iz enote za nalezljive bolezni soboške območne enote NIJZ opozarja, da število prijavljenih primerov kaže na velika nihanja. »Na splošno lahko rečemo, da letno v Sloveniji obravnavamo od štiri do sedem tisoč primerov borelioze in od 60 do 300 primerov KME. Na ta nihanja vplivajo številni dejavniki, kot so vreme, spremembe v naravnem okolju, okuženost klopov, vedenjske navade ljudi, pogostost bivanja v naravnem okolju, pogostost uporabe repelentov, tudi cepljenje.« Goli številčni podatki o gibanju in prisotnosti bolezni v regijah ne povedo veliko, na relativno obremenjenost z boleznimi je bolje pogledati skozi incidenčno stopnjo, ki kaže število obolelih na sto tisoč prebivalcev. Lani je bila incidenčna stopnja prijavljenih primerov borelioze v pomurski regiji višja od 300, kar je regijo uvrščalo v zgornjo polovico. Nasprotno je bila incidenčna stopnja KME med najnižjimi. 

Na NIJZ opozarjajo, da če pri pregledu telesa opazimo klopa, ga čim prej previdno odstranimo. Primemo ga s pinceto čim bližje koži in ga z enakomernim gibom izvlečemo. Pri odstranjevanju ne uporabljamo olja, krem ali drugih mazil. Najpomembnejša ukrepa za zmanjšanje tveganja za pojav bolezni sta preprečevanje ugriza klopa in hitra odstranitev že prisesanega klopa. Ko se odpravljamo v naravo, naj bo naše telo čim bolj pokrito, oblačila naj so svetlih barv, na nezaščitene dele telesa in oblačila nanesemo sredstvo za odganjanje klopov. Po vrnitvi domov natančno pregledamo telo in lasišče, se oprhamo, umijemo lase.

Kakšni so znaki

Verjetnost prenosa lymske borelioze se močno zmanjša s čimprejšnjo odstranitvijo klopa, do okužbe običajno ne pride takoj ob ugrizu. NIJZ poudarja, da je treba biti še vsaj mesec dni po ugrizu klopa pozoren na morebitne kožne spremembe. »Če opazimo nebolečo rdečino, ki se pojavi običajno na mestu vboda in se počasi širi, na sredi pa bledi ter dobi obliko kolobarja, je potreben pregled pri zdravniku.« Spomnimo, da se lymska borelioza zdravi z antibiotiki, če zdravljenje ni pravočasno, se kasneje, lahko tudi več let po okužbi, pokažejo znaki prizadetosti kože, živčevja, sklepov, mišic, tudi oči in srca.

Preberite še ...

· Začetki na Petrolu

Tu se nikdar ne počutiš osamljenega, vedno se lahko na koga obrneš

Virus klopnega meningoencefalitisa se prenese s slino okuženega klopa v nekaj minutah po ugrizu. Tu protivirusnega zdravila ni, le podporno zdravljenje. Klopni meningoencefalitis se pojavi v 7–14 dneh po ugrizu okuženega klopa kot neznačilna vročinska bolezen z mišičnimi boleznimi, utrujenostjo, glavobolom, ki traja do štiri dni. Sledi obdobje brez simptomov, ki traja do tri tedne, drugo obdobje bolezni pa se izraža z znaki prizadetosti osrednjega živčevja. Pred KME se lahko zavarujemo s cepljenjem. Izvajajo ga v ambulantah za cepljenje v vseh območnih enotah NIJZ in pri izbranih zdravnikih. Prejeti je treba tri odmerke, drugi sledi v enem do treh mesecih po prvem, tretji v petih do dvanajstih mesecih po drugem. Zaščita se vzpostavi približno 14 dni po drugem odmerku, pravijo na NIJZ. 

Precepljenost proti KME v Sloveniji je nizka, Petraševa pravi, da znaša okoli deset odstotkov ali še manj. Za primerjavo, v Avstriji se precepljenost giblje med 70 in 80 odstotki.