Vsaka donacija je dobrodošla: denarni prispevki, hrana, odejice ...

“Trenutno gostimo okoli 60 psov, imamo pa tudi nekaj muc. Pojav zapuščanja mačk in tudi psov, ki je v zadnjih letih letih nekoliko upadel, je v preteklem letu znova porasel. Ob prihodu v azil smo pogosto naleteli namreč kar na nekaj škatel pred zavetiščem, v katerih so bile živali. To delno pripisujem tudi krizi, saj je žival, ki potrebuje veterinarske storitve, lahko precejšen strošek,” poudarja sogovornica. Prav zato, dodaja, živali oziroma psov ne oddajajo pod vsakim pogojem. Neradi jih oddajajo predvsem tistim, pri katerih bi se žival praviloma ob prvi menjavi stanovanja znova znašla v zavetišču, prav tako ne oddajajo psov za trajno življenje na privezu. Kdor nima ustreznih pogojev ali možnosti, da bi imel psa doma, pravi Krivec Bogatajeva, lahko preživi kakšen popoldan v zavetišču in postane sprehajalec psov. Zavetišče vodijo po načinu odprtih vrat, da ljudje spoznajo, da tovrstni problem ni samo njihov, ampak problem širše okolice.

 

Mačk je v zadnjih letih vse več.

Kriza pa ni zaobšla niti zavetišča, kjer so večje donacije postale redkost, zato se bolj osredotočajo na majhne zneske, prispevke od dohodnine, ki so lahko tudi v oblikih hrane, odejic in podobnega. “Obalno zavetišče bi sicer potrebovalo od 10 do 15 odstotkov višji letni proračun, saj bi s tem razbremenili oziroma pridobili še kakšne prostovoljce, ki zdaj poleg svojega časa in dobre volje prispevajo tudi iz lastnega žepa,” je sklenila vodja zavetišča.