I. Vidmar

##IMAGE-3310845##

Po podatkih Kmetijskogozdarske zbornice Slovenije so v Sloveniji letos dokazali že 48 primerov okužbe s steklino, medtem ko je bilo v preteklih letih le po nekaj primerov letno.

Okužbe se širijo zlasti ob meji s Hrvaško, posamične primere pa so našli že tudi precej v notranjosti, med drugim že tudi v bližini Karteljevega pri Novem mestu. Steklina je neozdravljiva bolezen, ki prizadene živali in tudi ljudi, na kar smo v zadnjih desetletjih kar pozabili.

Z obveznim cepljenjem psov so oblasti urbano steklino izkoreninile že v petdesetih letih prejšnjega stoletja, vendar pa oblika stekline, ki jo prenašajo lisice, še vedno ostaja tudi na našem območju.

Veterinarska uprava RS vsako leto organizira polaganje vab in s tem preventivno cepljenje proti steklini. V akciji sodeluje tudi s sosednjimi državami – Avstrijo, Italijo in Madžarsko, tako da polaganje vab poteka sočasno, a kot je nedavno povedala generalna direktorica Vursa dr. Vida Čadonič Špelič, žal v taki usklajeni akciji Hrvaška ne sodeluje.

Okužene lisice, za katere kaže, da po vsej verjetnosti prihajajo v Slovenijo prav s hrvaške strani, so nevarne domačim živalim – potepuškim psom, mačkam in drugim živalim. K preprečevanju širjenja te nevarne bolezni veliko prispeva cepljenje psov proti steklini, ki je v naši državi obvezno enkrat letno za vse pse in za mlade pse takoj, ko dopolnijo 3 mesece starosti.

Problem so potepuški in drugi necepljeni psi, pa tudi mačke. Steklina se prenaša zlasti z ugrizom, pa tudi z okužbo razpokane kože ali sluznic s slino okužene živali. Virus stekline prizadene osrednji živčni sistem in ko se razvije, povzroči smrt okužene živali ali človeka.

S kmetijske zbornice so ob okužbi ptujske kobile opozorili rejce živali, naj bodo pozorni na nenavadno obnašanje živali, pa tudi, naj domače živali na območju stekline zapirajo v hleve.

Divje živali, ki so okužene s steklino, izgubijo plahost, sredi dneva se lahko pojavijo v naselju, so napadalne, zaradi paralize okončin se težko premikajo, zaradi težav pri požiranju pa se pretirano slinijo in jim iz ust visi jezik.

Rejci naj bodo pozorni na vsakršno spremembo običajnega vedenja pri domačih živalih – če so nenadoma nemirne in napadalne ali pa pretirano umirjene.

Živali lahko tudi izgubijo apetit, lahko besno grizejo ali požirajo različne predmete (les, kamenje). Pričnejo se pretirano sliniti, imajo naježeno dlako in pojavljati se začne paraliza mišic na okončinah.