Špela Korinšek Kaurin

Krčnica (Hypericum sp.)

Verjetno se bo sprva marsikdo vprašal, katera rastlina pa je to? Gre za rod, v katerem je tudi šentjanževka, zdravilna zel, o kateri ni treba veliko govoriti, saj je pri nas dobro znana. Vendar šentjanževka ni primerna za skalnjake, zaradi svoje visoke in nadležne rasti. V rodu krčnic imamo tudi nekaj grmov in polgrmov, ki so bistveno nižji in zato primernejši za skalnjake.

Profimedia

Med temi grmi so najbolj priporočljive naslednje vrste: zimzelena krčnica (H. calycinum), nekaj deset centimetrov visok grm, ki se prekrovno razrašča, ohranja vedno zelene liste in cveti od poletja do jeseni s cvetovi, značilnimi za ves rod – veliki, rumeni. H. olympicum je grm, ki se ne dvigne več kot 30 cm, pa tudi v širino ga ni več.

PREBERITE TUDI:

Okrasni

Ideje za hitro preobrazbo zapostavljenih vrtnih kotičkov

Zelenjavni

Posebno zanimive sorte jesenskih kapusnic

Na vrhu poganjkov se poleti v skupinah razcveti do pet čašastih svetlo rumenih cvetov. Podobne lastnosti ima tudi H. cerastoides, ki je enako visok, a nekoliko širši. Še bolj zanimivo cveti H. coris, ki na vrhu do 30 cm visokih stebel razpira plitvo čašaste cvetove svetlo rumene barve z rdečimi progami.

Pelin (Artemisia sp.)

Se bo kdo začudil, zakaj smo pelin uvrstili na skalnjak? Potem pač ne pozna dovolj dobro rodu pelinov. Pelini niso le trajnice, iz katerih pripravljamo grenke čaje in omamljajoči absint, temveč je v tem rodu tudi več nizko rastočih grmov, primernih za ustvarjanje strnjenih kupčkov na skalnjakih. Privlačijo z značilnostjo, ki je skupna večini predstavnikov rodu: srebrni, pernato deljeni, nacepljeni listi.

Profimedia

Seveda pelini tudi cvetijo, z drobnimi koškastimi rumenimi cvetovi. A to je le dodatek, bistveno je listje. Ti pritlikavi grmički sicer pozimi izgubijo listje, a spomladi pritegnejo pogled s svežino sivo zelenih listov. Zagotoviti jim moramo sončno odcedno rastišče. Priporočajo vrste: A. schmidtiana 'Nana', A. pedemontana, A. glacialis idr.

Svetlin (Oenothera sp.)

Med svetlini najdemo enoletnice in trajnice, vse pa so nam zanimive zaradi številnih velikih cvetov različnih barv, ki se razpirajo čez poletje. Radi imajo sonce in odcedno rastišče, torej so kot ustvarjeni za skalnjak. Na prvo mesto po primernosti postavljajo misurski svetlin (O. macrocarpa, syn. O. missouriensis), saj zraste komaj 10 cm visoko in se razprostre kakih 40 cm v širino. Cveti vse poletje, rumeni cvetovi pa se odpirajo ob sončnem zahodu. Podobne višine sta tudi O. acaulis in O. caespitosa, le da so njuni cvetovi beli, proti koncu cvetenja se obarvajo bledo rožnato.

Profimedia