
Pa kje sta starša s hrano tako dolgo?


Na belokranjskem gnezdišču štorkelj v vasi Boršt je letos kar plodno leto. Proti koncu prejšnjega meseca so kar štirje mladiči prekljuvali jajčno lupino in ugledali luč sveta. Tako številna družina je kar veliko breme za starše, posebno v letih, ko je manj hrane. Starša imata prav gotovo veliko dela, da po travnikih nabereta dovolj hrane. Neprestano priletata na gnezdo s hrano za vedno lačne kljune. Pa vseeno gre najbrž štirim mladim štorkljicam stalno po glavicah misel iz naslova tega članka. Mladiči lepo napredujejo, če bo vse po sreči, bodo do avgusta samostojni in godni za dolgi let na prezimovališče na jugu Afrike. Joj, kako gre to hitro pri živalih, naša vrsta pa se v veliko primerih »mamoni« pri starših do tridesetega leta ali pa še dlje.
Še ena, malo bolj kruta zanimivost iz sveta teh veličastnih ptic. Štorklje imajo izreden čut za ocenitev količine hrane v okolici. Odraščajoči mladiči namreč potrebujejo kar kilogram hrane dnevno. Tu gre v glavnem za miši, voluharje, razne plazilce, deževnike, redkeje tudi žabe. Če je hrane premalo se včasih zgodi, da starša vržeta kakšnega mladiča iz gnezda. S tem omogočita normalnejši razvoj ostalim mladičem, pa tudi sebi prihranita prekomerno izčrpavanje v skrbi za hrano. Taki so pač zakoni narave.

Upajmo, da bo letos dovolj hrane kljub temu, da je v razdalji slabega kilometra v Podzemlju še eno gnezdo z dvema mladičema. Po nekaterih podatkih namreč potrebuje štorkljin par za zagotovitev potrebne hrane območje s polmerom kar treh kilometrov.
Na koncu lahko samo zaželimo srečo obema družinama. V fotogaleriji pa je v prvih dvajsetih posnetkih razviden »en prehranjevalni ciklus« s čakanjem, priletom, hranjenjem, kratkim počitkom in ponovnim odletom enega izmed staršev v Borštu. Na zadnjih dveh pa še »konkurenčno« gnezdo v Podzemlju na vhodu v kamp ob Kolpi.
Preberite tudi
Najbolj brano
Trenutno
6 °C
Deževno
nedelja, 16. 3
Deževno
ponedeljek, 17. 3
Deževno
torek, 18. 3
Jasno
7-dnevni obeti