Arhiv NTRC

Tisto poznopomladno dopoldne, ko sem obiskala Park Brdo, pred vstopom ni bilo gneče. Pričakala me je Maja Bertoncelj in naju z vozilom za golf popeljala po parku, ki je prava zakladnica kranjske aristokratske zgodovine. Začetki gradu Brdo so v 15. stoletju. V gradu so se skozi stoletja menjavale številne plemiške rodbine. Prva omemba podeželskega dvora je iz leta 1446, ko so bili lastniki vitezi, plemeniti Egkhi. Prevod besede »Egkh« pomeni »brdski« ali »z Brda«. Jurij Brdski je prvotni dvor prezidal v velik in dobro utrjen grad ter ga po svoji rodbini poimenoval kot Brdo. Kasneje sta bili lastnici gradu družini Schrattenbach in Gallenberg, leta 1753 je posest na dražbi kupil Michelangelo Zois, veletrgovec, lastnik »fužin« in eden najbogatejših podjetnikov na Kranjskem. Po njem je posest podedoval sin Žiga, izobraženec in mecen. Z bratom Karlom, ki je bil botanik, sta na Brdu zasnovala prvi alpski botanični vrt in razkošen baročni park. Rodbina Zois je posest upravljala več kot 155 let. Za njo sta bila lastnika lesna trgovca in podjetnika Franc Dolenc in Stanko Heinrihar, šest let pred drugo svetovno vojno pa je bila tukaj jugoslovanska kraljeva družina Karađorđević. Po drugi svetovni vojni je bilo Brdo nacionalizirano.

Renesančni grad Brdo, ki so ga zadnji dve leti obnavljali, bo kmalu spet pripravljen za obiske na najvišji državni ravni. V gradu, ki velja za glavni protokolarni objekt Republike Slovenije, je velika knjižnica, v njej so med drugim Dalmatinova Biblija in Valvasorjeve grafike. Obiskovalci parka si lahko ogledajo impozanten vhod na posestvo Brdo, ki vodi po lipovem drevoredu, in se sprehodijo po veličastni poti do gradu. To je vhod, ki ga uporabljajo v državnem protokolu za prihod gostov na pomembne dogodke. Teh je bilo v času Slovenije kar nekaj. Med njimi so obiski britanske kraljice Elizabete II., papeža Janeza Pavla II., tam sta se sestala ameriški predsednik George W. Bush in ruski predsednik Vladimir Putin.

Foto: Posestvo Brdo

Preberite več v Novem tedniku